Subvencije za okolju prijazno proizvodnjo energije

V podporno shemo države je vključenih 3723 naprav za proizvajanje elektrike s skupno močjo 515 megavatov. Skupaj so proizvedle 685 gigavatov ur električne energije oziroma 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vseh 155 novih elektrarn, ki so letos vstopile v shemo, ima skupno moč 18,5 megavata, od tega je 89 sončnih elektrarn s skupno močjo 8,6 megavata. 53 naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije na fosilna goriva pa ima skupno moč 6,8 megavata.

Povprečna podpora države je bila 148,08 evra za megavatno uro, kar je za 4,6 odstotka manj kot lani. Kot se je izkazalo, smo letos proizvedli več električne energije iz hidroelektrarn in manj iz bioplinskih naprav. Sončne elektrarne, ki predstavljajo prihodnost v proizvodnji električne energije na trajnostni način iz obnovljivih virov, so v prvih devetih letošnjih mesecih skupaj prejele 54,4 milijona evrov podpore za 212,9 gigavata elektrike, ki so jo proizvedle. Naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije na fosilna goriva so skupaj v devetih mesecih prejela 17 milijonov evrov subvencij, pridelale pa so 172,4 gigavata električne energije. Elektrarne na bioplin in komunalne odpadke pa so za 88,4 gigavata električne energije, ki so jo proizvedle, prejele 11,1 milijona evrov.

Subvencije so šle tudi v druge roke, tako so slovenske elektrarne na biomaso, ki so vključene v podporno shemo, prejele za deset milijonov evrov subvencij in pridelale 72,2 gigavata. Hidroelektrarne so za 133,8 gigavata skupaj dobile 8,1 milijona evrov. Vetrne elektrarne, ki so v prvih letošnjih devetih mesecih proizvedle 2,4 gigavata električne energije, so prejele 150.000 evrov subvencij, preostale naprave pa 800.000 evrov za proizvodnjo elektrike v višini 3,1 gigavatne ure.