"V Sloveniji je žal stanje na področju izkoriščanja vetrnega potenciala zelo slabo, kljub temu, da imamo za to ugodne pogoje," je pojasnila direktorica gospodarsko interesnega združenja vetrne energije Mojca Grobelnik in dodala, da je še bolj žalosti dejstvo, da vetrna energija, podobno kot ostali obnovljivi viri energije, skoraj ni del energetskega koncepta Slovenije.
Energetski koncept do leta 2025 ne predvideva vetrne energije v končni rabi. V osmih od 12 scenarijev analiza predvideva šest odstotkov vetrne energije v končni rabi do leta 2050. "Zaključimo lahko, da je šestodstotni potencial, ki ga energetski koncept prepoznava, vendar ga v prvem obdobju po nobenem scenariju ne želi izkoristiti," je ocenila.
V Sloveniji je sicer po njenih besedah potencial vetrne energije, in sicer je do 480 megavatov. "To pomeni, da bi lahko proizvodnja električne energije, v primeru delovanja vsake vetrnice s 1600 obratovalnimi urami pri njeni nazivni moči znašala 768 gigavatnih ur," je dodala. V Sloveniji je sicer opredeljenih 14 potencialno primernih lokacij.
"Torej, primeren veter v Sloveniji je. Vendar vetra ne razumemo kot 'naravne danosti' v smislu zavedanja, da bi ga lahko izkoristili. Bistveno se je zavedati, da so lokacije vetrnic odvisne od tega, ali je vetra dovolj ali ne in to je potencial, ki ga lahko izkoristimo," je dejala.
Čeprav je v Sloveniji veliko zaščitenih območij, to po njenem mnenju ne pomeni, da vetrnic v dogovoru z vsemi deležniki ter z omilitvenimi ukrepi, ki že obstajajo, ni mogoče postaviti. To so namreč storili na Portugalskem, ki je na območju Nature 2000 v dialogu in iskanju rešitev v nekaj letih uspela zagotoviti prirast volkov v sobivanju z vetrnicami.
"Bistveno torej je v dialogu z vsemi deležniki iskati rešitve, ne problemov. Mi verjamemo, da je želja vseh nas, da živimo v čistem okolju, v nizkoogljični družbi, k čemur lahko vetrnice več kot pripomorejo," je še poudarila Grobelnikova.
PREBERITE ŠE: