Fasadni sistemi za začetnike

Fasade so pri zelo starih stavbah preživele mnoge generacije, pri hišah izpred nekaj desetletij pa se njihove obnove lotevajo generacije vnukov ali že sinov. Medtem se je namreč zelo spremenil naš pogled na rabo energije za ogrevanje, napredovale so tudi tehnologije v gradbeništvu. Sanacijo fasad tako pri individualnih hišah kot večstanovanjskih stavbah spodbuja tudi država oz. Eko sklad s subvencijami za vgradnjo fasadnega sistema s toplot­no izolacijo, ki dosega predpisane toplotne karakteristike.

Pomembne lastnosti in vrste fasade

Čeprav je najpomembnejši razlog za vgrad­njo toplotne izolacije na zunanje zidove stavbe zmanjšanje toplotnih izgub (dosežemo ju s čim manjšo toplotno prevodnostjo materiala, izraženo kot vrednost λ, in čim večjo debelino izolacije), je pri izbiri vrste izolacije treba upoštevati še več drugih fizikalno-kemičnih lastnosti in dejavnikov, po katerih se toplotnoizolacijski materiali razlikujejo. Na primernost vgradnje na določeno mesto vplivajo zlasti gostota materiala in s tem njegova mehanska trdnost, paroprepustnost, odpornost proti vlagi, ognjevarnost in zvočna izolativnost. Za izbiro sta seveda pomembni cena in zahtevnost izvedbe.

Čeprav poudarjena, je toplotna izolacija le del fasade. To sestavlja kompleksen sistem različnih materialov, ki so na zunanji zid naneseni v točno določenem zaporedju. Kateri so ti materiali in kako si sledijo, je odvisno predvsem od tega, kako je hiša zgrajena in kakšno izolacijo smo izbrali.

Za stanovanjske stavbe je najpogostejša in cenovno najbolj dostopna tankoslojna kontakt­na fasada, v kateri si sloji sledijo s popolnim stikom. Poleg kontaktnih fasadnih sistemov obstajajo še prezračevane fasade, pri katerih je med osnovno konstrukcijo in ploščami zaključnega sloja zračni kanal, ki opravlja vlogo toplotne zaščite, ter obešene (steklene in netransparentne) fasade. Oboje se večinoma uporabljajo za javne in poslovne stavbe.

Plasti kontaktnih fasadnih sistemov

Običajne komponente kontaktnih fasadnih toplotnoizolacijskih sistemov, ki se najpogosteje izbirajo za družinske hiše, si od konstrukcije stavbe navzven sledijo tako: lepilo, toplotnoizolacijska obloga, osnovni omet, v katerega je vtisnjena armaturna mrežica, pritrdila (sidra), osnovni in vmesni premaz ter zaključni dekorativni sloj. V celoto sodi tudi dodatni pribor (priključni profili, profili za podnožje, vogalniki, odkapni profili, dilatacijski profili), ki omogoča zanesljivo priključevanje fasadnega sistema k drugim elementom zgradbe, kot so okna, vogali in parapeti.

Pomembno je, da so uporabljene komponente med seboj kompatibilne in testirane, saj na tem temeljijo certifikati, pridobljeni na neodvisnih institucijah, ter pisna garancija o trajnosti. Pri tem je prednost, da se odločimo za celoten fasadni sistem enega proizvajalca.

Vrste toplotne izolacije

Najpogostejši materiali toplotnoizolacijskih plošč ali lamel, ki sestavljajo fasadni sistem, so polistiren (po domače stiropor) in druge sintetične izolacije, lesna vlakna in mineralne izolacije, večinoma kamena volna. Poleg omenjenih obstaja na trgu še vrsta drugih toplotnoizolacijskih materialov, pri čemer za nekatere še ne obstaja usklajena tehnična specifikacija za gradbene proizvode.

Najpomembnejša lastnost toplotne izolacije, toplotna prevodnost, je označena z λ. Manjša toplotna prevodnost pomeni večjo toplotno izolativnost in obratno. Materiali na podlagi polistirenov (EPS) imajo λ od 0,03 do 0,039 W/mK, na podlagi mineralne volne pa od 0,035 do 0,043 W/mK. Poleg tega razvoj prinaša nove toplotne izolacije s toplotno prevod­nostjo do približno 0,020 W/mK, ki se zaradi visoke cene uporabljajo za objekte s posebnimi zahtevami.

Kaj pravijo predpisi

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures) določa, da je lahko največja toplot­na prehodnost zunanjega zidu U = 0,28 W/m²K. Takšen rezultat dosežemo, če za izolacijo zunanjih zidov, zidanih z običajno votlo opeko debeline 29 centimetrov, izberemo na primer fasadni sistem z ekspandiranim polistirenom z debelino izolacije 12 centimetrov, fasadni sistem z grafitnim ekspandiranim polistirenom z debelino izolacije 10 centimetrov ali fasadni sistem z mineralno volno z debelino izolacije 12 centimetrov. Če gre za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo, so debeline izolacije večje, lahko tudi do 30 centimetrov. Izolacija iz mineralne volne ima na primer boljšo požarno odpornost kot eks­pandirani polistiren in jo je obvezno uporabiti pri objektih, ki so višji od 22 metrov.

Videz in vrste zaključnih slojev

Fasado vizualno zaznamujeta struktura in barva izbranega zaključnega sloja. S posebno obdelavo in različno velikostjo zrn v zaključnih ometih lahko strukturo fasade povsem spremenimo.

Po pritrditvi oziroma vgradnji toplotnoizolacijske obloge sledi osnovni omet, v katerega se vtisne tudi armirna mrežica. Pred izvedbo zaključnega dekorativnega sloja se na osnovni omet nanese vmesni premaz. Vrsta zaključnega sloja v kemijskem smislu je določena iz izbranim fasadnim sistemom, investitor pa lahko poljubno izbira zrnatost in barvo.

Zaključni sloj ščiti druge sloje fasadnega sistema pred vplivi iz okolja, kot so padavine, svetlobna obremenitev in kemijski vplivi zaradi onesnaženosti zraka. Lahko ga predstavlja dekorativni omet ali fasadna barva. Lastnosti zaključnih slojev se razlikujejo po tipu veziva, ki ga vsebujejo. Večina ometov in fasadnih barv na trgu je na voljo na silikonski, akrilni, silikatni ali mineralni podlagi. Silikonski ometi omogočajo najboljšo zaščito zaradi izjemno velike hidrofobnosti in dobre elastičnosti, ki zagotovita ometu nizko navzemanje padavinske vode in nečistoč, dobro mehansko odpornost in dobro odpornost proti temperaturnim nihanjem. Akrilni ometi poleg dobre zaščite zaradi hidrofobnosti in elastičnosti omogočajo še široko paleto barvnih odtenkov. Silikatne in mineralne omete pa odlikujeta predvsem visoka paroprepustnost in zaradi majhnega deleža organskih snovi tudi velika požarna odpornost.

Subvencije za toplotno izolacijo fasade

Pri Eko skladu priznajo graditeljem subvencijo za obnovo fasade v hišah, za katere je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo ali spremembo namembnosti izdano pred 1. 7. 2010. Vendar se dodeli za nakup in vgradnjo fasadnega sistema s toplotno izolacijo le, če bo toplotna prehodnost zunanjega zidu pod 0,23 W/m²K.

Višina subvencije lahko znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter toplot­ne izolacije fasade, stroški pa vključujejo nakup in vgradnjo celotnega fasadnega sistema vključno s toplotno izolacijo; nakup in vgradnjo toplotne izolacije podzidka (cokla); postavitev gradbenega odra; odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali drugih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu podzidka, demontažo starih okenskih polic; obdelavo špalet; nakup in vgradnjo okenskih polic in druge stroške, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.

Investitorji si na spletni Eko sklada lahko pomagajo s kalkulatorjem potrebne debeline izolacije fasade, za katero bi bili upravičeni do subvencije.