Kamini in kaminske peči: Ne pozabimo na dovod svežega zraka

Uporabniki večkrat pozabijo, da je za pravilno uporabo in vzdrževanje treba upoštevati navodila proizvajalcev, ko gre za tovarniško izdelane kamnine ali njihove sestavne dele, oziroma pečarjev, ko imamo v prostorih vgrajene obrtniško izdelane lončene peči oziroma kamine. Večina izvajalcev teh naprav ugotavlja, da je 90 odstotkov reklamacij posledica nedoslednega upoštevanja navodil, samo v desetini primerov gre za napake v materialu ali vgradnji. S težavami zaradi nestrokovne vgradnje se najpogosteje spopadajo uporabniki, ki so svoje naprave vgrajevali po navodilih trgovcev oziroma prodajalcev v večjih trgovskih centrih ali celo brez navodil.

Na pravilno delovanje kaminov in lončenih peči vplivata pravilna izbira oziroma dimenzioniranje dimnika in zagotavljanje dovolj svežega zraka, potrebnega za zgorevanje goriva. Med kupci teh naprav so v zadnjem času tudi številni, ki zaradi visokih stroškov centralnega ogrevanja prehajajo na lokalne kurilne naprave, pri tem pa ob morebitni zamenjavi stavbnega pohištva pozabijo na dovod svežega zraka.

Kurjenje v kaminu

Pečar, ki obrtniško izdela odprti kamin, je dolžan uporabniku ob predaji naprave dati ustna in pisna navodila za pravilno uporabo in vzdrževanje. Pri kaminih s tovarniško izdelanim kuriščem in kaminskim vložkom mora dati navodila proizvajalec teh elementov. Večina proizvajalcev zahteva, da se izdela predajni zapisnik, v katerem uporabnik potrdi, da je prejel ustrezna navodila za uporabo in da je z njimi seznanjen. Navodila vsebujejo napotke za kurjenje, kakšno kurivo se lahko uporablja in kako z napravo pravilno ravnamo.

Zlasti je pomembno, kako začnemo kuriti. Rešetko je treba očistiti pepela in morebit­nih neizgorelih ostankov, enako velja za pepelišče. Na rešetko naložimo droben suh les in nanj tri ali štiri večja polena. Odpremo dim­no loputo na kaminu oziroma kaminskem vložku po navodilih proizvajalca. Prižgemo netilni material, kot so netilne kocke, lesna volna, neonesnažen papir. Ne uporabljamo nevarnih vnetljivih snovi, kot so nafta, bencin, špirit in podobno. Če se ogenj ne razgori, lahko dovod zraka izboljšamo z uporabo priročnega meha. Pri kaminskih vložkih pustimo odprtine za dovod zraka popolnoma odprte, dokler se ogenj ne razgori. Upoštevamo navodila proizvajalca.

Pri naslednjem nalaganju v zaprti kamin vrata odpiramo počasi, da dim ne vdre v prostor. Nalagamo manjše količine kuriva. Ko po kurjenju ostane le še žerjavica brez plamenov, lahko zapremo odprtino za dovod zgorevalnega zraka.

Pepelišče očistimo, pazimo, da v njem ni ostankov žerjavice, vendar pepela ni treba čistiti po vsakem kurjenju. Pazimo le, da ne prekrije dovoda zgorevalnega zraka skozi zgorevalno rešetko. Ne odlagamo ga v plastične posode ali plastične zabojnike za smeti.

Pozor: če se zaradi uporabe neustreznega kuriva (vlažna drva) ali nepopolnega zgorevanja (pomanjkanje zraka) v dimniku nabirajo saje, lahko nastane dimniški požar. V tem primeru takoj zapremo vse dovode zraka v kamin in pokličemo gasilce. Po zadušitvi požara mora dimnik pregledati dimnikar, da ugotovi, ali je dimna tuljava poškodovana.

Vzdrževanje kaminov in kaminskih vložkov

Zahtevnejše vzdrževanje in servisiranje prepustimo pečarju ali serviserju, ki ga priporoča proizvajalec. Nekatera dela pa lahko opravimo sami.

Kamin in dimnik je treba redno čistiti, priporočljivo je vsaj enkrat med kurilno sezono ali vsaj po njej. Na notranji strani kamina temeljito očistimo ostanke letečega pepela in morebitne saje. V navodilih proizvajalca morajo biti jasno označene čistilne odprtine in navedeno, s kakšnim orodjem lahko čistimo. Odprti kamin mora biti izdelan in postavljen tako, da je mogoče zračne vode v prostoru preprosto čistiti, da so odmiki do stropa, sten in vgradnega pohištva pregledni in dostopni in da ni oteženo čiščenje spojnih kosov in dimnikov.

Pri normalnem delovanju zaprtega kamina se lahko na steklu naberejo saje, še posebno pri slabem zgorevanju. Steklo čistimo po potrebi. Odvisno od vlažnosti kuriva in temperature v kurišču bo nečistoč na njem več ali manj, zato ga je včasih treba čistiti pogosteje. Za čiščenje lahko uporabimo pepel. Vanj pomočimo navlaženo krpo ali mehak časopisni papir in s tem očistimo steklo, potem pa ga obrišemo še s suho krpo. Če to ne zadošča, uporabimo čistilo, ki ga priporoča proizvajalec. Pazimo, da sredstvo ne zateka v tesnila, saj bi ta otrdela in steklo bi lahko počilo, ker se zaradi segrevanja ne bi moglo ustrezno širiti. Standardno sredstvo za čiščenje kuhinj ali kakšno drugo univerzalno čistilo ni primerno. Vedno čistimo, ko je steklo hladno.

Morebitne barvane ali lakirane površine lahko obrišemo z vlažno krpo. Za poškodovane površine si pri proizvajalcu priskrbimo lak ali pršilne doze za popravilo. Pozlačene oziroma kromane površine previdno obrišemo samo z mehko krpo z rahlim pritiskom, da jih ne poškodujemo.

Lasne razpoke na šamotni oblogi kurišča so posledica normalne obrabe. Z rednim čiš­čenjem pepela iz dilatacijskih fug med šamotnimi elementi omogočamo, da se te pri segrevanju normalno širijo, in tako zmanjšamo nevarnost pokanja. Šamotne elemente v kurišču naj zamenja pečar ali serviser šele, ko se začnejo močno drobiti.

Paziti moramo, da pri vzdrževalnih delih ne poškodujemo tesnil, trda in poškodovana tesnila naj zamenja serviser ali pečar. Mazanje vodil in tečajev vrat zaprtega kamina moramo prepustiti serviserju, ki bo uporabil primerna maziva.

Elemente obzidave kamina vzdržujemo odvisno od uporabljenih materialov. Keramične obloge čistimo z običajnimi gospodinjskimi čistili, ometane površine prebelimo, ko so umazane, odprtine za dovod zraka in izstopne rešetke toplega zraka očistimo s sesalnikom za prah in obrišemo z vlažno krpo.

Kaminske peči

Kaminske peči so prostostoječe lokalne kurilne naprave, ki so priključene na dimnik in kot kurivo uporabljajo drva, pelete, tudi lesne brikete. Njihovo vzdrževanje je podobno kot pri kaminih, vendar je zaradi dostopnosti do posameznih delov peči preprostejše. Tudi pri njih se moramo ravnati po navodilih proizvajalcev.

Pri postavitvi kamninske peči moramo upoštevati še nekaj specifičnih zahtev. Najprej se je treba posvetovati z dimnikarjem, ali dimnik, na katerega želimo priključiti kaminsko peč, ustreza vsem zahtevam za varno kurjenje. Upoštevati moramo predpisane požarnovarnostne odmike od sten in stropa, ki so odvisni od tipa peči in jih običajno predpisuje proizvajalec. Na splošno velja, da znašajo odmiki med 20 in 60 centimetrov, v območju vrat peči pa ne sme biti na razdalji najmanj 80 cm nobenega gorljivega materiala ali pohištva. Za udobno nalaganje in pristop k peči zaradi čiščenja in servisiranja naj bo ta razdalja čim večja. Če peč oddaja toploto tudi na stran, morajo biti gorljivi materiali ali pohištvo odmaknjeni najmanj 65 cm.

Podlaga, na katero postavimo kaminsko peč, mora biti negorljiva, vsaj 50 centimet­rov tal pred vrati pa zaščiteno pred morebit­nim padanjem žerjavice ali isker pri odpiranju vrat. Če uporabimo za zaščito ploščo iz stekla ali kovine, jo je priporočljivo na robovih zatesniti s silikonom, saj lahko teža peči privzdigne robove, zato se pod njimi nabirajo prah in ostanki pepela, čiščenje pa je oteženo.