Podžupanja Mestne občine Ljubljana Jelka Žekar je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila, da je bil projekt izjemno zahteven, občina pa je na tem področju orala ledino. Danes po njenih besedah ne velja le za primer dobre prakse v Evropi, ampak tudi širše.

Predvsem težki so bili po besedah podžupanje začetki, saj med drugim država ni pravočasno sprejela smernic za energetsko pogodbeništvo, prav tako v Sloveniji ni veliko podjetij, ki bi se bila sposobna lotili takšnega projekta. Tudi energetska upravljavka na občini Alenka Loose je pojasnila, da na področju energetskega pogodbeništva ni bilo nobenih smernic, zato je bilo med drugim potrebno tesno sodelovanje z državo.

Direktor podjetja Eltec Petrol, ki je eden od dveh zasebnih partnerjev projekta, Jože Torkar uspešno izvedbo projekta pripisuje predvsem vzpostavitvi zaupanja med javnim in zasebnim partnerjem. "S tem projektom živimo naslednjih 15 let in v teh letih nosimo odgovornost zagotavljati tiste prihranke, ki smo jih obljubili. Ta odgovornost je na zasebnem partnerju," je dejal.

Kot je pojasnil princip energetskega pogodbeništva, mora zasebni partner pri upravljanju doseči predvidene prihranke, v nasprotnem primeru bi jim občina v prihodnjih letih zmanjševala obroke. Projekt je po njegovih pojasnilih v celoti vezan na to, da se mora poplačati iz prihranka. "To daje zelo pozitiven učinek občini, ker pomeni, da sredstva, ki jih je v projekt vložil zasebni partner, zanjo ne pomeni dodatnega zadolževanja," je še dodal.

Obnova prvih 48 objektov je bila sicer vredna 15 milijonov evrov, od tega sta zasebna partnerja Resalta in Petrol vložila 51 odstotkov teh sredstev. "S tem projektom se stroške za energijo in upravljanje objektov zniža za milijon evrov letno, prihrani pa se 3000 ton ogljikovega dioksida letno," je izpostavil Torkar.

Potem ko so javno-zasebni partnerji uspešno zaključili prvi projekt energetske obnove, so v začetku tega meseca sklenili novo pogodbo, v okviru katere bodo obnovili dodatnih 11 objektov. Žekarjeva je dejala, da sta oba projekta skupaj vredna okoli 20 milijonov evrov, od tega so pridobili okoli šest milijonov kohezijskih sredstev.

Direktor Resalte Luka Komazec je dodal, da je projekt terjal več kot 100 izvajalcev, zato je bil multiplikativen učinek na lokalno gospodarstvo izjemen. Član uprave Javne razsvetljave Ljubljana Marko Dimkovski pa je izrazil veselje, da je med stavbami, ki jih obnavljajo, največ takšnih, ki jih uporabljajo otroci, torej vrtcev in šol.

Občina je na novinarski konferenci napovedala še en projekt, pri katerem bo občina sodelovala s podjetjem Borzen in Slovensko filantropijo. Direktor splošnega področja v podjetju Borzen Aleš Jurak je pojasnil, da bodo na Viško hiško, v kateri ima prostore Slovenska filantropija, postavili samooskrbno elektrarno skupaj s shranjevalnikom baterije.

Inovativnega projekta so se po njegovih besedah lotili tudi v luči morebitnih sprememb sistema neto meritev v prihodnosti, ki bi jih prinesel četrti energetski paket. Po Jurakovih besedah pričakujejo, da bo, dokler bo sistem neto meritev takšen, kot je, poraba elektrike iz omrežja enaka nič.