London 2012: Najbolj zelene olimpijske igre

Po besedah Jane Thomas, predstavnice mednarodne mreže okoljevarstvenih organizacij Friends of the Earth, so se britanski organizatorji dosledno držali nekaterih večjih načel glede varstva okolja: nič zasebnih prevozov, recikliranje, zbiranje vode, načelo o pouporabi za olimpijske igre zgrajenih objektov ... S tem so že postavili mejnik za vse druge organizatorje, kako naj se organizira velika športna tekmovanja, za kar jim gredo vse pohvale.

Javni prevoz in pravična trgovina
Vsi tisti, ki si bodo želeli ogledati športna tekmovanja, bodo lahko v času olimpijskih iger uporabljali le javni prevoz (tudi zaradi občutnega zmanjšanja števila parkirnih mest), olimpijska prizorišča in njihova okolica pa bodo polni košev za ločeno zbiranje odpadkov, saj so si organizatorji zastavili cilj »nič skupnih odpadkov na odlagališča«.

Nekdanjo industrijsko cono so dodobra očistili in prečistili več kot dva milijona ton kontaminirane zemlje. Območje so preuredili v mokrišče in zasadili več kot 300.000 rastlin, od tega približno 2000 avtohtonih dreves. V neposredni bližini olimpijskega stadiona so postavili največji McDonald's na svetu, pri gradnji katerega so upoštevali okoljevarstvena in trajnostna načela, ki vključujejo majhno porabo energije in recikliranje odpadkov. V restavracijo bodo dovažali na milijone rib, ulovljenih po načelih trajnostnega ribištva, lokalno meso pa v zabojnikih, primernih za kompostiranje. Vse olje, ki ga bodo uporabili v tej restavraciji, bodo spremenili v biogorivo za kamione.Vsa govedina bo z britanskih kmetij, čokolada v čokoladnih kolačkih pa bo imela pečat pravične trgovine, kar pomeni, da bodo imeli nekaj od tega tudi mali proizvajalci iz gospodarsko zapostavljenih držav.

Energijsko samozadostni velodrom

Navijači, ki bodo prišli spodbujat kolesarske zvezdnike, bodo uživali v energijsko samozadostnem velodromu z naravnim prezračevanjem, ki je polovico lažji od pekinškega velodroma. Nekaj trajnostnih načel, na primer izkoriščanje sončne energije in pouporabo olimpijskih objektov, so v menedžment velikih športnih tekmovanj vključili že organizatorji iger v Sydneyju leta 2000, londonski pa so naredili še korak  naprej.

Veliko sončnih elektrarn so sicer zgradili tudi pred štirimi leti v Pekingu, vendar so tamkajšnji organizatorji pri večini drugih trajnostnih načel pogoreli na celi črti, vključno s pouporabo olimpijskih prizorišč, saj ogromne zgradbe hitro propadajo.Program zelenih iger v Sydneyju je bil dober, žal pa v Atenah leta 2004 in Pekingu leta 2008 niso sledili dobremu zgledu avstralskih organizatorjev, je dejal vodja komisije za trajnostni London 2012 Shaun McCarthy.

Nekaterih zavez niso izpolnili
Tudi londonski organizatorji niso izpolnili nekaterih obljub, ki so jih dali pred sedmimi leti ob dodelitvi iger. Tako denimo niso zgradili vetrne elektrarne, s čimer so za polovico zmanjšali obnovljive vire energije, olimpijski ogenj pa so prižgali tako kot običajno, s propanom in butanom. Komisija za trajnostni London kritizira še nekaj drugih odločitev organizatorjev, vključno s prekomerno uporabo jekla pri gradnji razglednega stolpa Arcelor Mittal Orbit (na spodnji fotografiji) v olimpijskem parku. Ostro kritizira tudi proizvodnjo na tone navijaških artiklov iz plastike, brez jamstva o pravični trgovini.

Sponzorstvo iger je postalo tako sporno, da so se okoljevarstveniki domislili ironične nagrade Greenwash Gold za tistega, ki prikriva najhujše okoljske prekrške. Glavni olimpijski stadion oglašuje Dow Chemical, lastnik podjetja, ki je v ozadju hude tragedije leta 1984 v indijskem Bhopalu. Takrat je iz tovarne pesticidov Union Carbide ušlo 46.000 ton strupenega plina, zaradi katerega je umrlo 20.000 ljudi. Dow Chemical je leta 1999 kupil omenjeno podjetje, leta 2010 pa je postal olimpijski sponzor in se krasi s petimi olimpijskimi krogi. Tudi kovine za dragocena olimpijska odličja prihajajo iz rudnika v ameriški zvezni državi Utah, kjer lastnike, britansko-avstralsko rudarsko družbo, čaka tožba zaradi onesnaževanja.

Našteti primeri so razlog, da nekateri londonski okoljevarstveniki še vedno oklevajo, ali naj podprejo športni veledogodek, ki zahteva ogromna gradbena dela in masovni prihod velikega števila ljudi na prizorišče z letali. Članica zelene stranke Jenny Jones meni, da bi bilo z okoljskega stališča najbolj smotrno razporediti olimpijske igre v pet mest, ki že imajo zgrajena zahtevana športna prizorišča.

Okoljevarstveniki so tudi prepričani, da bo londonska zelena prizadevanja mogoče realno oceniti šele precej po igrah. Organizatorji se sicer poskušajo izogniti tako imenovanim belim slonom, objektom, ki bi bili v uporabi le za dogodke na igrah, vendar olimpijski stadion še vedno nima dolgoletnega najemnika. Poleg tega je vodja londonskega oddelka za zapuščino po igrah Andy Altman napovedal, da bo avgusta nepreklicno odstopil, kar ne pomeni ničesar dobrega.

Vodja komisije za trajnostni London 2012 Shaun McCarthy je prepričan, da bi moral v prihodnje precej več narediti Mednarodni olimpijski komite in kandidatom za organizacijo olimpijskih iger postaviti več okoljskih zahtev.