Neprekinjen toplotni ovoj vse do strehe

Podzidani in obzidani špirovci

Napaka: Saj ni res, pa je, bi lahko rekli ob pogledu na očitno narobe izdelano ostrešje pri novogradnji – s podzidanimi in obzidanimi špirovci. Takšno ostrešje se ne bo moglo prilagajati obremenitvam zaradi teže kritine in obtežbam snega. Les je naravni material in se krči in razteza, kar pa mu beton v tem primeru onemogoča. Napaka bo drago stala stanovalce mansarde, še zlasti če je zid v špici pozidan čisto do vrha špirovcev – poleg toplotnih izgub jim bo preglavice povzročala tudi plesen, saj na tako izdelani strehi ni mogoče pravilno povezati oziroma spojiti toplotne izolacije strehe s toplotno izolacijo fasade.

Rešitev: Betonski zaključek (venec) bi moral biti najmanj 40 centimetrov nižji, da bi lahko pravilno povezali toplotno izolacijo strehe in fasade. Optimalna rešitev je odstranitev oziroma porušitev betonskega zaključka. Druga možnost je vgradnja zadostne (40 centimetrov) toplotne izolacije nad špirovci, če to ni mogoče, pa je vgradimo 25 centimetrov nad špirovci in 15 centimetrov med njimi.

Toplotni most pri kapni legi

Napaka: Kolenčni oziroma parapetni zid v mansardi, na katerem leži kapna lega, ne sme biti zazidan vse do začetka lesenih elementov, enako velja za predelne stene. V nasprotnem primeru ne bo mogoče zagotoviti neprekinjenega toplotnoizolativnega ovoja.

Rešitev: Toplotna izolacija strehe se mora stikati s toplotno izolacijo fasade nad kapno lego. Predelne stene in zaključni obodni zid je torej treba zaključiti niže – če bomo v streho vgradili 35 centimetrov toplotne izolacije, predelno steno in obodni zid zaključimo 20 centimetrov pod spodnjim robom špirovcev. Če je napaka že narejena, je treba opeko odstraniti, še preden se lotimo toplotne izolacije fasade.

V zid vpet nadstrešek

Napaka: Toplotni ovoj mora potekati neprekinjeno od temeljev do strehe, a graditelji na to marsikdaj pozabijo. Ne tako redka napaka pri gradnji je izvedba nadstreška, pri kateri je nosilna lega vpeta neposredno v zid, kar pomeni, da bo toplotni ovoj prekinjen.

Rešitev: Ena možnost je, da nadstrešek načrtujemo ločeno od hiše. Druga možnost pa je, da njegovo konstrukcijo že pri gradnji odmaknemo od zidu za toliko, kolikor bo debela toplot­na izolacija na fasadi. Lega nadstreška lahko v tem primeru leži na konzolah, ki so pritrjene v zunanji zid.

Letve, pritrjene na sekundarno kritino

Napaka: Letve, na katere bo položena strešna kritina, ne smejo biti nikoli položene neposred­no na sekundarno kritino. To nam­reč onemogoči prezračevanje strehe in ovira odtekanje vode, ki pride skozi strešnike, zato lahko letve začnejo gniti. Hkrati je onemogočeno odvajanje kondenzne vlage izpod sekundarne kritine, zato bo začela zatekati v bivalne prostore pod streho.

Rešitev: Prečne letve za polaganje kritine morajo biti vedno položene na vzdolžne let­ve (kontra letve), ki so pritrjene nad špirovci. Tako dobimo prostor za petcentimetrski prezračevalni kanal, v katerega zrak vstopa v kapnem delu (za žlebom), iz njega pa izstopa pod slemenom ali v slemenu. Če namestitev opeke z zračnikom ne zadostuje, je priporoč­ljiva izvedba prezračevanega slemena, še sprejemljiva rešitev pa, da na obeh straneh slemena namestimo celo linijo strešne kritine z zračniki.

Nevzdrževana streha in žlebovi

Napaka: Madeži in plesen na fasadi so sicer lahko posledica slabo opravljenih del na strehi, nemalokrat pa lisasti vzorci na fasadi nastanejo zaradi malomarnosti stanovalcev. Ti namreč ne poskrbijo pravočasno za sanacijo napak, ki so lahko posledica dotrajanosti materialov ali zgolj zamašenega žleba.

Rešitev: Če je vzrok za zatekanje vode po fasadi listje in druga nesnaga v žlebu, ne preostane drugega kot zlesti na lestev in žleb očistiti. Če se zamakanje ponavlja, je vzrok morda slabo izdelana strešna obroba ali kakšna druga napaka na strehi. Streho naj pregleda strokovnjak, ki bo nato priporočil ukrepe za celovito sanacijo.

Neizoliran dimnik

Napaka: Pogosta napaka, ki jo lahko opazimo na podstrešjih stanovanjskih in večstanovanjskih hiš, je neizoliran dimnik. Ker ni izolacije, deluje kot hladilno rebro oziroma toplotni most.

Rešitev: Dimnik in vse druge elemente, ki »štrlijo« iz strehe, je treba obložiti s toplotno izolacijo, ki naj sega vsaj pol metra nad kritino. Izolacijski material zaščitimo pred vremenskimi vplivi tako, da dimnik obložimo s pločevino.

Slabo zatesnjeni stiki folij

Napaka: Zelo pomembno je, da se sanacije strehe lotimo pravilno, ne glede na to, ali to počnemo z zgornje ali spodnje strani. Slabo zatesnjeni stiki so kljub opozorilom strokovnjakov še vedno razmeroma pogosta napaka. Skoznje namreč v notranjost strešne konstrukcije prodira vlaga in tam zastaja, zaradi česar se lahko poškoduje toplotna izolacija. Posledica so propadanje konstrukcije in težave z vlago v prostorih pod streho.

Rešitev: Za sekundarno kritino je treba uporabiti kakovostno paroprepustno folijo ter jo pravilno položiti in zlepiti. Izbrati je treba tudi ustrezno parno oviro ali zaporo, odvisno od tega, ali je folija na deskah ali kakšni drugi podlagi. Vgrajeni toplotnoizolacijski material je treba pred oblaganjem sten s končno oblogo ustrezno zaščititi s parno oviro ali zaporo, vse stike pa dobro zatesniti z lepilnimi trakovi in tesnilnimi masami.