Nizkoogljična Evropa do 2050

Ali so načrti realni ali pa si je Evropska komisija zastavila čisto prezahtevne in morda celo nedosegljive cilje, bodo razpravljali tudi v Ljubljani. Predstavništvo Evropske komisije v RS in Urad Vlade RS za komuniciranje, v petek, 8. aprila, ob 11. uri vabita na dogodek Energija in čisto okolje – izzivi EU in Slovenije. Predstavitev, ki bo v Centru Evropa na Dalmatinovi 4, bo služila kot uvod za razpravo in izmenjavo stališč o energijski učinkovitosti in doseganju ciljev na tem področju v Sloveniji in v EU.

Če želimo do leta 2050 preprečiti segrevanje ozračja za več kot dve stopinji Celzija, bomo morali ukrepati hitro in precej drastično. Evropska komisija je pripravila dokument, ki na temelju podrobnih analiz obstoječega stanja in dosežkov preteklih desetih let, črta smernice za nujne ukrepe na področju zmanjševanja in učinkovitejše rabe energije, ter načrtuje ukrepe za zamenjavo fosilnih goriv z evropskimi energetskimi viri, predvsem obnovljivimi viri energije.

Rabo energije in s tem izpuste ogljikovega dioksida naj bi do leta 2050 najbolj zmanjšali pri proizvodnji električne energije. Ta naj bi bila v celoti proizvedena iz obnovljivih virov, izpusti pa naj bi bili manjši celo za 99 odstotkov. Veliko maneverskega prostora je tudi na področju gradnje oziroma stavb, stanovanjskih in terciarnih, kjer naj bi izpuste zmanjšali za najmanj 88 odstotkov, sledi industrija z najmanj 83 odstotki. Manj je možnosti za učinkovitejšo rabo energije in manjše izpuste na področju transporta in kmetijstva. Na prvem naj bi bile emisije nižje vsaj za 54 odstotkov, na drugem pa le za 42.

Evropska komisija države članice z omenjenim dokumentom poziva in obvezuje, da pripravijo načrt za dosego zastavljenih ciljev, v Bruslju pa bodo pripravili natančnejše smernice, predloge in orodja, kako na cilj priti.

Med drugim so že napisali, da je treba do leta 2021 začeti graditi skoraj ničenergijske stavbe, države pa naj bi pripravile tudi konkretne načrte za sistematično in množično obnovo obstoječega stavbnega fonda. Iz mest naj bi izginila vozila na dizelski in bencinski pogon, nadomestila naj bi jih hibridna in električna ter vozila na vodikove gorivne celice. Zmanjšali naj bi število letalskih prevozov in tiste na krajših linijah celo prepovedali, večja prevozna sredstva naj bi večinoma uporabljala biogoriva. Pospešiti je treba razvoj in proizvodnjo tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije in tako zagotoviti njeno konkurenčnost in širšo dostopnost.

Načrti so povezani z velikimi vlaganji, ki jih bo delno morala zagotoviti EU, delno države iz proračuna in delno prebivalci Evrope. Ocenili so, da bo v naslednjih 40 letih treba vsako leto za dosego ciljev nameniti približno 270 milijard evrov, torej še približno odstotek in pol več bruto družbenega proizvoda EU, kot leta 2009, ko smo za te namene namenili kar 19 odstotkov BDP.

Učinki ukrepov naj bi bili za EU izjemno pozitivni, so zapisali v dokumentu. Poleg klimatskih učinkov, ki bodo pozitivno vplivali na kakovost zraka, razmere bivanja in zdravje ljudi, naj bi EU bistveno zmanjšala svojo odvisnost od fosilnih goriv in stroške zanje znižala kar za 175 do 320 milijard evrov na leto. Poleg tega pa naj bi zaradi razvoja novih tehnologij, večje proizvodnje in pospešene obnove stavbnega fonda že do leta 2020 ustvarili 1,5 milijona novih delovnih mest.