Medtem ko sta videz in zaključni sloj fasade pri novogradnjah določena v projektni dokumentaciji v skladu s prostorskimi akti in željami investitorja, se pri prenovi stanovanjskih hiš, za katero je največkrat povod energijska sanacija, pročelje marsikdaj zelo spremeni. Ker za obnovo toplotnega ovoja stavbe ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je zunanji videz prevečkrat prepuščen le izbiri investitorjev. Za vizualni rezultat je nemalokrat kriva tudi njihova neizkušenost. Resda so barve v katalogih ponudnikov fasadnih sistemov realne, a za nekoga, ki je življenju le enkrat pred takšno odločitvijo, je učinek majhnega barvnega vzorca varljiv, saj denimo močnejše barve na majhni površini ne delujejo tako nasilno kot na pročelju stavbe in v prostoru.

Pri obnovah hiš v nizu je zelo priporočljivo, da se lastniki ob strokovni pomoči dogovorijo za usklajene spremembe. Pri prenovljenih vrstnih hišah vedno deluje najlepše, če ohranimo izvorno barvo in tudi teksturo ometa, v slovenskih naseljih pa smo pogo­sto priča prizorom, ko stikajoče se obnovljene fasade niso le barvno neusklajene, temveč se razlikuje celo njihova debelina.

Videz bo odvisen tudi od vrste fasadnega sistema

Odločitev o zaključnem sloju fasade je naloga strokovnjakov – arhitektov ali fasaderjev, ki ga morajo izbrati tako, da je združljiv s preostalimi komponentami fasadnih toplotnoizolacijskih sistemov, odvisen pa je tudi od lokacije in lege objekta, njegove arhitekture, načina izvedbe strehe in posameznih detajlov ter od vremenskih razmer, značilnih za kraj, kjer stoji hiša.

Pri družinskih hišah se najpogosteje izvajajo kontaktne tankoslojne fasade, vse več pa je tudi arhitekturno opaznejših novogradenj s prezračevanimi fasadami, ko se od prvih razlikujejo po tem, da imajo med toplotno izolacijo in zaključnim fasadnim slojem še prezračevani zračni sloj, namen­jen odvajanju vlage, ki prehaja iz objekta v okolico.

Pri kontaktnih fasadah je vidni, zunanji sloj praviloma zaključni fasadni omet, lahko pa se uporabijo tudi takšne tehnike njegovega nanosa, ki imitirajo videz opeke, lesa, kamenja in betona.

Prezračevane fasade nimajo zaključnega ometa, njegovo vlogo opravlja obešena fasada oziroma zaključna fasadna obloga. Ta je lahko iz različnih materialov: lesenega opaža, vlaknocementnih plošč različnih velikosti, pločevine, opečnih strešnikov, naravnega ali umetnega kamna, keramičnih plošč, fasadne opeke in podobno. Pritrjena je na različne konstrukcije (leseno, aluminijasto ali jekleno), narejene iz vzdolžnih in prečnih letev, ki predstavljajo mrežo za pritrjevanje fasadne obloge.

Zaključni sloj pri kontaktnih fasadah

Ker se zaključni fasadni ometi med seboj po tehničnih lastnostih, delno pa tudi po videzu razlikujejo, jih ne moremo izbirati neodvisno od preostalih uporabljenih komponent v kontaktnih fasadnih sistemih. Z njimi morajo biti kompatibilni, kar je ključni pogoj za odpornost, obstojnost, za pravilno delovanje fasade in s tem kakovostno bivalno klimo v hiši.

­­Običajne komponente kontaktnih fasadnih toplotnoizolacijskih sistemov, ki so pri družinskih hišah najpogostejša izbira, so (po plasteh naštete od konstrukcije hiše navzven): lepilo, toplotnoizolacijska obloga, osnovni omet, v katerega je vtisnjena armaturna mrežica, pritrdila (sidra), osnovni in vmesni premaz ter zaključni dekorativni sloj. Sledijo si stikoma.

Zaključni fasadni sloj varuje objekt pred vremenskimi vplivi in vdorom vlage, ki lahko poškoduje fasadni sistem in gradbeno konstrukcijo, njegova izbira pa pomembno vpliva tudi na končni videz fasade. Na voljo so različni zaključni ometi, ki se razlikujejo po fizikalnih lastnostih, odpornosti proti vremenskim in mehanskim vplivom (UV-sevanje, temperaturne spremembe in močenje), granulaciji, strukturi in barvi.

Lastnosti zaključnih slojev so odvisne od tipa veziva, ki ga vsebujejo. Večina ometov in fasadnih barv na trgu je na voljo na silikonski, akrilni, silikatni ali mineralni podlagi. Silikonski ometi omogočajo najboljšo zaščito zaradi velike hidrofobnosti in dobre elastičnosti, ki zagotovita, da se omet ne navzame veliko padavinske vode in nečistoč, je dobro mehansko odporen in tudi dobro odporen proti temperaturnim nihanjem. Akrilni ometi poleg dobre zaščite zaradi hidrofobnosti in elastičnosti omogočajo še široko paleto barvnih odtenkov, niso pa denimo primerni pri paropropustni fasadni izolaciji (npr. kamena vola), saj sami pare ne prepuščajo. V nasprotju z njimi silikatne in mineralne omete odlikujeta predvsem visoka paroprepustnost in zaradi majhnega deleža organskih snovi tudi velika požarna odpornost.

!!galerija!!

Medtem ko je torej vrsta zaključnega sloja pri kontaktni fasadi v kemijskem smislu določena iz izbranim fasadnim sistemom, lahko investitor poljubno izbira zrnatost, barvo, celo dekor na ometu. S posebno obdelavo in različno velikostjo zrn v za­ključnih ometih lahko strukturo fasade povsem spremenimo. Pri izbiranju barve pa velja poudariti, da močno temni toni, denimo, niso primerni za fasadne sisteme, pri katerih je za izolacijo uporabljen polistiren.

Zaključni sloj pri prezračevanih fasadah

Kot rečeno, so prezračevane fasade pri družinskih hišah redkejša izbira, medtem ko so pogostejše pri poslovnih in tudi večstanovanjskih stavbah. Pri nas je pri individual­ni gradnji za zdaj najpogostejši zaključni sloj iz lesenega opaža, večkrat kombiniran z ometano kontaktno fasado, pogostejše so tudi vlaknocementne plošče, arhitekturno pa izstopajo predvsem hiše, pri katerih so projektanti za zaključni sloj izbrali opečne fasadne strešnike, pločevino ali fasadno opeko.

Tudi plasti prezračevane fasade si sledijo v točno določenem zaporedju. Zanjo najprej pripravijo podkonstrukcijski sklop, lesen ali kovinski. Sledi natančno izvedena izolacijska obloga, ki mora biti iz negorljivega toplotnoizolacijskega materiala (najpogosteje iz kamene ali steklene volne), nato nekajcentimetrski prezračevalni kanal in na koncu ustrezno izbrana fasadna obloga. Zanjo obstajajo različni načini pritrjevanja, ki dobro prenesejo zunanje vplive. V nadaljevanju predstavljamo lesene, vlaknocementne zaključne sloje in fasade, zaključene s fasadno opeko.

Najpogostejša izbira za lesene fasade je les sibirskega macesna, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in trajnostjo, mogoče pa je uporabiti tudi primerno zaščiten smrekov les ali zelo obstojne tropske vrste lesa, ki pa jih obremenjuje visok ogljični odtis. Končni videz lesenih fasad se razlikuje glede na obliko desk, načina stikovanja in podobno.

Prednost vlaknocementnih plošč je, da so različnih formatov, barv in površinske strukture, nekatere je mogoče rezati in se­stavljati tako, da med njimi nastanejo fuge, manjše plošče se lahko polagajo na preklop. So negorljive, UV-odporne in zahtevajo malo vzdrževanja.

Kot zaključna fasadna obloga se vrača tudi fasadna opeka v različnih zemeljskih in klasično opečnih odtenkih, s fugami ali brez njih. Lahko se pritrjuje kot zaključni sloj prezračevane fasade, torej nad zračnim kanalom, pri manjših stavbah, kot so družinske hiše, pa tudi s kontaktnim polaganjem ob zunanji zid. Pri tem je prednost izvedba zunanjega zidu z zidaki, ki imajo že vgrajeno izolacijo.