Ogrevanje stavb: Kako se bomo greli v prihodnosti

Vsem sogovornikom smo zastavili enako vprašanje: Kako bomo po vašem mnenju ogrevali prostore v prihodnjih desetletjih, čez 20, 30 let? Kateri energijski viri se kažejo kot obetavni in katere tehnološke in družbene probleme bomo morali do takrat rešiti?

Razviti svet lahko količino energije za ogrevanje/hlajenje drastično zmanjša

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani:

»Ogrevanje in tudi hlajenje stavb pomembno vplivata na okolje. Gre predvsem za veliko rabo fosilne energije, ki tako globalno kot v Sloveniji povzroča izpuste toplogrednih plinov ter prispeva k slabši kakovosti zraka in podnebnim spremembam. Tudi ogrevanje z električno energijo, če ta prihaja iz termoelektrarn, ima enake učinke.

V razvitem svetu bi lahko v prihodnosti to količino energije drastično zmanjšali, saj moderno načrtovanje stavb, skupaj z urbanističnimi rešitvami in gradbenimi inovacijami, omogoča minimalne potrebe po dodatnem ogrevanju ali hlajenju poleti. Vsa prizadevanja bi torej morali usmeriti v toplotno sanacijo stavbnega fonda in sprejem čim strožjih standardov energetske učinkovitosti za novogradnje. Dandanes žal zaradi političnih okoliščin v Evropi bolj razmišljamo o zamenjavi energentov, kar dolgoročno ne rešuje okoljskih problemov. Ti posledično vodijo v gospodarske probleme in povzročajo finančno škodo. Glede premikov pri ogrevanju oz. hlajenju v državah v razvoju pa menim, da bosta žal še desetletja večinsko temeljila na nafti in plinu, ne na obnovljivih virih energije.

Pri zamenjavi načinov ogrevanja bodo v EU v prihodnosti še nekaj časa prevladovale toplotne črpalke vseh vrst. Bojim pa se, da bo elektrika, ki je zanje potrebna, še vedno prihajala iz premogovnih termo­elektrarn. Ogrevanje na lesno biomaso na podeželju nas bo tudi spremljalo še nekaj časa, idealno pa bi bilo, če bi se odločali za učinkovitejše sisteme skupnostnih vaških toplarn. Koliko se bomo še naprej ogrevali, tako kot smo se včeraj in lani, bo žal predvsem odvisno od političnih odločitev – torej od subvencij in cene energentov. Upajmo, da bodo te temeljile tudi na okoljski odgovornosti in ne le na kratkoročnih koristih.«

Sončna elektrarna-hranilnik-toplotna črpalka

Gorazd Marinček, evropski energetski menedžer in aktivist Združenja ROVO, društva s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja:

»Prepričan sem, da je dolgoročna rešitev v sistemih sončna elektrarna-hranilnik-toplotna črpalka. Sončna elektrarna bo bodisi v posamični lasti bodisi skupnostna, odvisno od razpoložljive površine na primerni strehi ali bližnji degradirani površini, ki bi tako postala koristna. Baterija in toplotna črpalka bosta v posamični lasti. Obe na­pravi bosta primerne zmogljivosti za ogrevanje in gretje sanitarne vode glede na po­trebe porabnika.

Sistem je priključen na pametno omrežje. Načrtujemo ga lahko še za polnjenje baterij električnega vozila. Pametno omrežje za izravnavo nihanj uporablja (za primerno odškodnino) tudi zasebne baterije in baterije v vozilih, priključenih v omrežje. Zato bi sončno elektrarno načrtovali tako, da bi pozimi čim manj uporabljali električno energijo iz omrežja. Poleti bi presežke shranjevali ali pošiljali v omrežje proti odškodnini. Razvile se bodo tudi skupnostne baterije, npr. za stanovanjske soseske. Izkoristek solarnih plošč se bo v desetih letih podvojil. Baterije se cenijo ter postajajo manjše in lažje. Toplotne črpalke so vse bolj učinkovite. Taka vizija je pri razvoju družbe in tehnologij brez ekstremnih dogodkov povsem realna.«

Ljudje se bomo morali navaditi na manjši luksuz

Dr. Miha Kos, vodja Hiše eksperimentov:

»Na načine ogrevanja v prihodnosti bo vplivalo več dejavnikov. Prva bosta vsekakor narava in vremenske spremembe. Morda bo narava poskrbela, da bo nekoč večje vprašanje, kako se bomo ohlajali. Tudi letni časi se spreminjajo – videti je, kot da imamo vroče sušno obdobje, monsunsko z deževjem ter hladno.

Znanost in tehnologija bosta še naprej iskali nove vire energije in povečevali izkoristke.

Ljudje se bomo morali navaditi na manjši luksuz. Pozimi ne bomo ogrevali celotnega stanovanja, ampak le prostore, v katerih se bomo zadrževali. Morda se bomo več družili v istih prostorih. Doma ne bomo v majicah, temveč v puloverjih, pa tudi zaprašena sobna kolesa bi bilo pametno še bolj uporabljati – morda med gledanjem televizije ali še bolje za napajanje televizije z energijo – vsak naj gleda toliko televizije, kolikor je je zmožen nahraniti. Več bomo gledali, bolj nam bo toplo.

Nazadnje (ali pa najprej) bodo potrebne pametne in hitreje prilagodljive odločitve politike, tiste državne in lokalne. Za vse, ki želijo investirati v trajnejšo energijo, bi bilo treba zagotoviti trajne razpise subvencij. Če bi recimo zdaj želel na streho postaviti sončno elektrarno, subvencij ni. Če bi želel postaviti toplotno črpalko, me pri tem omejuje lokalni ukrep, ki daje prednost fosilnim gorivom (plinu).

Celotna družba bo torej morala razvijati svoje potenciale, postajati bolj radovedna in bolj inovativna, trenirati svoje možgane ter iskati skupne in posamezne rešitve. Obisk Hiše eksperimentov je pravi fitnes za možgane. Morda boste prav med obiskom v njej tako dobro segreli možgane, da se vam bo utrnila kakšna inovativna grelna ideja. Torej pot pod noge do Zmajskega mostu in brez izgovora, da ste prestari. Če si upate priznati, da česa še ne veste, in imate v sebi otroka, ki se še želi učiti, je Hiša eksperimentov za vas!«

Predvsem se bomo hladili

Bojan Žnidaršič, neodvisni energetski svetovalec, ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica, avtor energetskega portala NEP Slovenija:

»V ne tako daljni prihodnosti se bomo v Sloveniji predvsem hladili. Ukrepi proti pregrevanju bivališč – kot posledici podnebnih sprememb – bodo pasivni z debelim toplotnim ovojem stavbe in senčenjem, aktivni pa s klimatskimi napravami. Oboje je že danes uporabno tudi pri ogrevanju prostorov.

V Sloveniji imamo dva domača obnovljiva vira za ogrevanje v gospodinjstvih. V različnih oblikah sta dostopna vsem, danes in v prihodnosti. To sta omejena zaloga lesne bio­mase in neomejena količina sončne energije. Pasivna raba sončne energije z zimskim vrtom je brezplačna, naložba v sončno elektrarno pa je dobra naložba.

Za ogrevanje in hlajenje sodobne nizko­energijske stavbe je toplotna črpalka idealna, za bolj potratne stavbe bo primerna tudi lesna biomasa. V obeh primerih je za delovanje potrebna električna energija.

Ključno bo ustvariti okolje, da se bodo domače sončne elektrarne brez težav vključile na trg električne energije. To pomeni pametno prenosno omrežje, pa tudi strokovno, cenovno, zakonsko, administrativno in predvsem politično podporo.

Sanjam o sistemu, v katerem bom porabnik in proizvajalec. Na strehi bom imel sončno elektrarno, v kleti pa hišno baterijo za shran­jevanje elektrike. Moja hiša bo priklopljena na javni prenosni sistem, prek katerega bom kupoval in prodajal električno energijo.«

PREBERITE ŠE: POLETNO HLAJENJE PROSTOROV: NE LE OHLAJANJE – KLJUČNO JE PREPREČITI PREGREVANJE

Shranjevanje toplotne energije v »vodnih akumulatorjih«

Dr. Uroš Stritih, izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani:

»Stavbe bodo vedno ogrevane, in sicer zato, da se v njih vzdržuje ustrezna temperatura, potrebna za bivanje oz. izvajanje določenih dejavnosti. Pri ogrevanju gre v bistvu za nadomeščanje transmisijskih in ventilacijskih toplotnih izgub, ki pa bodo sčasoma zaradi toplotne izolacije objektov ter uporabe rekuperatorjev in regeneratorjev v prezračevalnih sistemih čedalje manjše. Takšno ravnanje namreč vse pogosteje narekujejo tudi sodobni pravilniki s področja ogrevanja in klimatizacije.

Pri ogrevanju objektov gredo trendi proti nizkotemperaturnim sistemom. To so predvsem talni in stenski ogrevalni sistemi. Na ta način namreč lahko izkoriščamo obnov­ljive vire energije, kot sta denimo sončna energija in toplota iz okolice s pomočjo toplotnih črpalk. Na evropski ravni prav zdaj poteka raziskava, v okviru katere izvajamo meritve na stavbah v Italiji in Franciji, kjer toplotne črpalke poganja elektrika, ki jo proizvajajo sončne celice, nameščene na teh stavbah. Do večje, vsesplošne uporabe predvsem sončne energije bomo morali rešiti zahteven izziv shranjevanja energije, in sicer tako na dnevni kot sezonski ravni. Ena od možnosti je zagotovo shranjevanje energije v obliki toplotne energije z ogrevanjem vode v 'vodnih akumulatorjih'. V primerjavi z 'električnimi akumulatorji' je namreč ta tehnologija nekajkrat cenejša na enoto shranjene energije, poleg tega je prednost v življenjski dobi 'vodnih akumulatorjev', saj je tako rekoč neomejena.«

Tehnologije na obnovljive vire energije in boj proti energetski revščini

Dr. Gašper Stegnar, raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan:

»Do leta 2050 je ob načrtovanem povečan­ju celovite energetske prenove stavbnega fonda in gradnje energijsko zelo učinkovitih stavb razumevanje tega področja ključno, če želimo na gospodaren način preiti k brezogljičnemu stavbnemu fondu. V gospodinjstvih se že danes soočajo z visokimi cenami energentov za ogrevanje in se sprašujejo, ali naj ravnajo po načelu 'energetska učinkovitost na prvem mestu' in tako najprej prenovijo toplotni ovoj stavbe ali pa najprej zamenjajo stari sistem za ogrevanje z novim, pri katerem je cena energije nižja. Vse zato, da bi naslednjo zimo plačali manj za ogrevanje. Še vedno veliko, a manj.

Na področju ogrevanja so in bodo v ospredju tehnologije, ki izkoriščajo obnovljive vire energije. Na podeželju predstavljajo standard kotli na biomaso, vedno bolj se uvel­javljajo tudi toplotne črpalke. Slednje so skupaj z daljinskim ogrevanjem glavne tehnologije, ki jih mora država spodbujati na gosto poseljenih območjih. Ta, podobno kot gospodinjstva, država z zakonom usmerja v postopno zamenjavo fosilnih goriv z bolj čistimi viri energije. Državo čaka tudi velik izziv pri povečanju zmogljivosti elektro­distribucijskega omrežja, da bomo držav­ljani lahko mirno izkoristili tudi potencial sončne energije ter tako deloma poskrbeli za svojo samozadostnost z energijo.

Verjetno se bomo še nekaj časa bojevali proti energetski revščini, pri čemer se že zdaj s 100-odstotno subvencijo Eko sklada zamen­jujejo stari kotli, a je tega vseeno premalo. Korak naprej bomo morali narediti tudi na področju tehnične pomoči gospodinjstvom, še posebno pri prenovi večstanovanjskih stavb.«