Poletno hlajenje prostorov: Ne le ohlajanje – ključno je preprečiti pregrevanje

Pasivno in aktivno hlajenje

Na voljo imamo pasivne in aktivne načine poletnega hlajenja prostorov. Vedno začnemo z ovojem stavbe. Cenovno je učinkovita naložba, ki nam tudi pozimi zmanjšuje stroške ogrevanja. K ovoju, ki prispeva k pasivnemu hlajenju, spadajo dobra toplot­na izolacija, kakovostna okna s senčili, pa tudi nadstreški ter vse zelene rešitve. To so zelena fasada in streha, pergola ali pa listopadno drevje. Če pasivne rešitve niso dovolj, posežemo po aktivnih. Nekatere so brezplačne, druge poceni, tretje dražje. Če je mogoče, za poletno ohlajanje prostorov poskrbimo z enostavnimi in brezplačnimi ukrepi, kot je recimo nočno hlajenje skozi odprta okna.

Povezava med temperaturo in vlažnostjo

Ko razmišljamo o poletnem ohlajanju bivalnih in delovnih prostorov, moramo razumeti dva fizikalna pojma. Prvi je temperatura in drugi relativna vlažnost, ki na ljudi vpliva bolj moteče kot temperatura. Človeško telo se ohlaja tako, da izloča vlago (znoj), ki mora s površine kože izhlapeti. V naravi to čutimo kot hlad (mraz), ko pridemo mokri iz vode ali na vetru. V obeh primerih se ohlajamo z izparevanjem vode s površine telesa.

Če je zrak nasičen z vlago, se izhlapevanje znoja upočasni ali celo ustavi. Spomnimo na dva primera iz vsakdanjega življenja. Ob nevihti − ko je količina vlage v zraku visoka − se znojimo, čeprav je temperatura zraka le 20 do 25 °C. Nasprotno je v puščavah pri temperaturi suhega zraka 40 °C. Ves znoj takoj izhlapi in tako ohlaja naše telo.

Ovoj stavbe

Za celovito in trajno rešitev pregrevanja moramo dobro načrtovati in izbrati optimalen in celovit sistem toplotne izolacije ovoja. Tega ni mogoče narediti čez noč. Relativno hitro pa si lahko omislimo zeleno fasado, ki ščiti stavbo pred vročino, vetrom in padavinami. Za rastlinami na fasadi znaša nihanje temperature na zunanji strani zidu 30 °C (od –5 do +25 °C). Pri neobrasli fasadi je ta razlika okrog 75 °C (od –15 do +60 °C).

Nočno ohlajanje

Nočno ohlajanje je optimalna izbira, če si ga lahko privoščimo. Na podeželju gotovo lažje kot v mestih. Sam ga uporabljam vsako poletje, saj je najbolj preprost in brezplačen ukrep, ki izkorišča naravne zakonitosti. Postopek ima le dva koraka. Začnemo zvečer z odpiranjem vseh oken in vseh notranjih vrat. Tako omogočimo nemoten pretok hlad­nega nočnega zraka. Ta nam ohlaja stene, tla in strop, ki postanejo začasni naravni hladilnik. Zjutraj sledi drugi korak. Zapremo vsa okna in spustimo senčila. S tem preprečimo dnevno ogrevanje prostorov skozi okna. Opisani postopek je tako učinkovit, da mehanskega ohlajevanja ne po­trebujemo. Vsak dan zahteva od nas le nekaj discipline in pet minut časa za odpiranje in zapiranje oken.

Ravlaževanje zraka

Razvlaževalec poznamo bolj kot napravo, ki nam pozimi osuši prostore in s tem prepreči ali vsaj omili kondenzacijo bivalne vlage na toplotnih mostovih. S tem se zmanjša ali celo prepreči nastanek plesni. Je pa razvlaževalec uporaben tudi za poletno ohlajanje prostorov. Bolj natančno. Za zmanjševanje relativne vlage v zraku. Spomnimo se na visoke temperature suhega zraka v puščavi. V resnici nam občutek vročine povzroča visoka relativna vlažnost zraka, ne pa sama temperatura. Ko ga osušimo, postane bivan­je znosno tudi pri višjih temperaturah. Razvlaževalec vedno postavimo nekam visoko, najraje na kako polico ali omaro pod strop, kjer je zrak najtoplejši. Ne smemo pa pozabiti na redno praznjenje posode, v kateri se zbira kondenzirana vlaga.

Nenamenske hladilne naprave

Pri poletnem hlajenju prostorov moramo paziti, da ne podhladimo stanovalcev in stavbe. Stara mantra – razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne bo več kot 6° C – še vedno velja. Na voljo imamo nekaj sistemov, ki jih lahko uporabimo tudi za hlajenje.

Hlajenje z ogrevali – Uporabnost radiatorja, talnega, stenskega in stropnega ogrevanja ter toplozračnega ogrevanja poznamo in uporabljamo. Manj poznano pa je, da lahko z njimi tudi hladimo, če imamo primerno ogrevalno napravo. Vse toplotne črpalke imajo to možnost, je pa treba pri naročilu zahtevati še modul za hlajenje. Sam se pri domačem talnem gretju za to nisem odločil. Razlogi so trije. Po stanovanju rad hodim bos in temperatura parketa mi ustreza. Na preveč ohlajenih tleh, steni ali stropu se lahko pojavi kondenzacija vlage, ki je osnova za plesen. Tretji razlog pa je v nočnem hlajenju prostorov skozi odprta okna, ki ga prakticiramo. Hlajenje deluje odlično in to brez vsake plačljive energije.

Kompaktna naprava – V eni napravi so učinkovito združene vse štiri funkcije sodobnega bivanja. To je ogrevanje prostorov, centralno prezračevanje z rekuperacijo, priprava sanitarne vode in poletno hlajenje prostorov. Pomembna prednost je, da se toplota in odpadna toplota iz prezračevanja porabita za segrevanje sanitarne vode. Zaradi majhne potrebe po površini in tihega delovanja – praviloma tudi lepega dizajna – lahko tako enoto postavimo v predsobo, delovno sobo, kopalnico ali celo dnevno sobo. Potrebujemo le približno 2 m² površine. Predvsem pa ta način ogrevanja prostorov ne potrebuje dimnika. Srce sistema je namreč toplotna črpalka (TČ), ki ogreva in hladi, ta pa potrebuje povezavo z zunanjo enoto. TČ zrak/voda (v Sloveniji najpogosteje uporabljeni sistem) ni edina možnost. Vedno se splača preveriti, kakšne so možnosti za TČ voda/voda ali TČ z geovrtino. Nekaj dražja investicija za ta dva tipa TČ se nam izplača zaradi manjših stroškov obratovanja, kar omogočajo višja grelna števila (SCOP), ki jih dosegata. Pa še zunanje enote nam ni treba gledati. Obe sta namreč skriti v zemlji, kar onemogoča poškodovanje ali krajo.

Prezračevalni sistem z rekuperacijo – Centralni prezračevalni sistem je zasnovan tako, da ga nikoli ne ugašamo. Njegova vloga pri obvladovanju znosnosti visokih temperatur je razvlaževanje zraka, ki prispeva, da laže prenašamo vročino. Če nam vlagomer pokaže delež relativne vlage nad 70 odstotkov, je smiselno poleti izklopiti entalpijsko enoto, ki nam vrača vlago. Pri lokalnih sistemih tega problema ni, saj vlage ne vračajo.

Največ 6 stopinj Celzija razlike

Človekova storilnost je odvisna od bivalnih razmer (temperatura, relativna vlažnost, hrup itd.), vendar moramo biti pri tem pozorni. Poleti je priporočljiva razlika med zunanjo in notranjo temperaturo okrog 6 °C (zunaj 36 °C, znotraj 30 °C). Pri večjih razlikah se hitro prehladimo. Zato velja priporočilo, da prostorov nikoli ne ohlajamo pod 25 °C. Poleg zdravstvenega je pomemben tudi ekonomski vidik. Vsaka stopinja, višja od 25 °C, pomeni od 6- do 8-odstotni prihranek elektrike. Italija in Španija sta v zadnjem mesecu že uzakonili – kot posledico trenutne energetske krize – 27 °C kot najnižjo poletno temperaturo bivalnih prostorov.

Delovanje klimatske naprave

Če opisane rešitve ne delujejo zadovoljivo, nam lahko klimatska naprava zagotovi optimalno bivalno in delovno okolje. Ko se odločamo za njen nakup, dobro premislimo, ali želimo zrak le ohlajati in sušiti ali pa jo bomo pozimi uporabljali tudi za ogrevanje zraka. Slednje je lahko zanimivo za prehodna obdobja, saj nam klimatska naprava toplozračno ogreje prostor »takoj«.

Današnje klimatske naprave me zaradi kompleksnosti in dodajanja novih funkcij spominjajo na pametne telefone. Vedno več možnosti, njihova uporabnost pa je dvomljiva. Zato velja pred izbiro temeljito razmisliti o drugih opcijah hlajenja prostorov. Če jih ne najdemo, je nujen temeljit pogovor z monterjem klimatske naprave o vseh možnostih in vseh (ne)po­trebnih dodatkih. Vedno pa si zagotovimo redno in izredno servisiranje, z dobavo različnih filtrov vred.