Galerija
Prihodnost vetrnih elektrarn v Sloveniji ni obetavna
Delež elektrike iz vetrnih elektrarn po svetu raste najhitreje med vsemi načini proizvodnje elektrike. Moč vetrnic se je leta 2008 povečala za 29 odstotkov, leta 2009 za 32 odstotkov, le lani se je zaradi krize ustavila pri 22 odstotkih več kot leto prej. V Sloveniji še leta ni pričakovati nobenega omembe vrednega napredka, vetrnice, ki se vrtijo pri nas, bi lahko napajale približno tri gospodinjstva.
Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike, je povedal, da imamo v državi kakih pet vetrnic majhne moči in do tretjine postavljen steber vetrnice s predvideno močjo dveh megavatov (MW) v Dolenji vasi pri Senožečah. Manjše vetrnice z močjo treh kilovatov (kW) ima Elektro Primorska pri Komnu, Divači in Ajdovščini. Še največja, ki bi s 15 kW lahko napajala dve gospodinjstvi, je na Banjščici.
Prihodnost na tem področju ni obetavna, kljub temu da se je direktor direktorata za energijo Janez Kopač že večkrat pohvalil, da je v Nacionalnem energetskem programu (NEP) za vetrne elektrarne določenih 14 lokacij. »Teh 14 lokacij niso izbrali energetiki, temveč okoljevarstveniki. Težava je, da je 13 lokacij brez vetra. Informacija o 14 lokacijah je tako v bistvu dezinformacija. Od NEP ne pričakujem ničesar,« pravi Nemac.
Celoten članek si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji Nedela ali na www.delo.si!
Najbolj brano
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
