Pasivna hiša je energijsko izredno učinkovita, za ogrevanje porabi na leto največ 15 kWh/(m²a), preračunano v kurivo, to pomeni 1,5 litra kurilnega olja ali 1,5 kubičnega metra zemeljskega plina na kvadratni meter ogrevane površine. Za večino ljudi je to nepredstavljivo nizek strošek. Večinoma pri nas stavbe porabijo od 5 do 10-krat več.

V Sloveniji se pasivne hiše gradijo dobro desetletje, od leta 2008 lahko zanje lastniki na Eko skladu pridobijo nepovratne finančne spodbude. Sklad je v tem obdobju podprl okrog 800 novogradenj v pasivnem standardu. Delež pasivnih hiš med novogradnjami je pri nas vsako leto večji, vendar standard pasivne hiše ni primeren samo za novogradnje, ampak tudi za sanacije. Z ustrezno prenovo stavba se lahko raba energije za ogrevanje zmanjša tudi do 10-krat.

Energijska učinkovitost stavb ni trenutni trend ekoloških zanesenjakov, predpisuje jo tako evropska kot slovenska zakonodaja. V bližnji prihodnosti bodo morale vse novogradnje dosegati skoraj ničenergijski standard  - javne stavbe že od januarja 2019 dalje, vse druge pa dve leti pozneje. Formalno pojma pasivna in skoraj ničenergijski stavba (sNES) ne pomenita isto, vendar gre za zelo majhne razlike. V vsakem primeru gre za nizko rabo energije za ogrevanje , pri pasivni hiši največ 15 kWh/m²a, pri skoraj ničenergijski pa nekoliko več (odvisno tudi od oblikovnega faktorja stavbe), vsekakor pa morata biti grajeni na podoben način – imeti morata kvaliteten toplotnoizolacijski ovoj brez toplotnih mostov, z ustrezno zrakotesnostjo, vgrajen mora biti sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.

V Sloveniji Dnevi pasivne hiše potekajo v sodelovanju Fakultete za arhitekturo, Konzorcija pasivna hiša in Eko sklada, ki že več kot desetletje skrbijo za promocijo in izobraževanje o energijsko učinkovitih stavbah. Uvodna predavanja bodo v petek, 9. novembra, v poslovni stavbi Rotonda v Ljubljani (Dunajska cesta 167) s predavanji o sestavi in delovanju pasivne hiše , načinu gradnje in potrebnih komponentah. Pri nastanku pasivne hiše sta zelo pomembna strokovno ustrezno načrtovanje arhitekturnega in strojniškega dela in dosledna izvedba. Predstavljena bo tudi masivna pasivna hiša iz opeke. Informacije, ki jih udeleženci predavanj pridobijo, koristijo tudi pri pogovorih s strokovnjaki, ki jih investitor vključi v gradnjo svoje hiše, tako arhitekta kot tudi projektanta strojnih instalacij, ki načrtuje sistem ogrevanja in prezračevanja.  Izbira kompetentne strokovne ekipe je namreč zelo pomembna. Eko sklad bo predstavil možnost pridobitve nepovratne finančne spodbude za gradnjo pasivne hiše,  dve banki, sicer članici Konzorcija pasivna hiša, pa še možnost ugodnega kreditiranja. Prijave na predavanja v Rotondi na martina.zbasnik@fa.uni-lj.si.

V času Dnevov pasivne hiše bo po vsej Sloveniji odprtih okrog 20 pasivnih hiš, že zgrajenih ali še v gradnji,  pri katerih so uporabljene različne tehnologije gradnje. Dokazujejo, da standard pasivne hiše omogoča številne arhitekturne in izvedbene oblike, ki so primerne za vsa okolja. Ob investitorju bodo tudi izvajalci, ki bodo na voljo za strokovne informacije. Seznam hiš s kratko predstavitvijo, terminom možnih ogledov in kontaktom za prijavo je mogoče dobiti na spletni strani Konzorcija pasivna hiša www.fa.uni-lj.si/konzorcijph, klik na Dnevi pasivne hiše, kjer so na voljo tudi druge informacije o programu. Udeležba na vseh dogodkih je brezplačna.