Podatki so sicer iz raziskave REUS, opravljene leta 2017 (letos bo opravljena nova splošna raziskava), vendar se kažejo v primerjavi z dve leti starejšo raziskavo, da so ljudje čedalje bolj ozaveščeni. Velika večina jih še vedno prezračuje prostore naravno, z odpiranjem oken in vrat, in ne denimo s prezračevalnimi napravami. Zanimivo je, da najmanj toplote skozi okna spustijo gospodinjstva z višjimi prihodki, največ pa gospodinjstva z nizkimi dohodki.

Zakaj sploh prezračevati

Pravilno prezračevanje je pomembno ne samo zaradi zmanjšanja porabljene energije in stroškov ogrevanja, temveč zaradi zdravja. Cilj pravilnega prezračevanja je, da pri minimalni izgubi toplote dosežemo dobro kakovost zraka v prostoru. To pomeni predvsem zmanjšanje koncentracije ogljikovega dioksida in vlažnosti v zaprtih prostorih. Povečana koncentracija ogljikovega dioksida povzroča zaspanost in zmanjša naše delovne sposobnosti, večja vlažnost zraka pa poveča nevarnost nastanka zidne plesni v bližini oken.

Kako prav prezračujemo z odpiranjem oken?
- Bolje je prezračevati večkrat na dan za krajši čas z odpiranjem oken na stežaj. Kolikokrat, je odvisno od števila ljudi v prostoru, njihove dejavnosti (pranje, kuhanje, sušenje perila …)
- Če pozimi dolgotrajno prezračujemo z okni, odprtimi na nagib, izpustimo skoznja veliko toplotne energije, hkrati pa zaradi zunanjega mrzlega zraka podhlajujemo okenske preklade in špalete, kar lahko povzroči nastanek plesni na teh delih.
- Če imamo na ogrevalih termostatske ventile, jih, medtem ko je okno odprto, zapremo.
- Na prezračevanje ne smemo pozabiti zlasti po zamenjavi oken z novimi, bolj zrakotesnimi, in po izolaciji fasade.
- Nižja ko je zunanja temperatura, krajše naj bo prezračevanje. V času hladnih mesecev kot so december, januar in februar ne prezračujte več kot 5 minut naenkrat. V prehodnih obdobjih (november, marec) pa ne več kot 10 do 15 minut.