Ljubljanski maraton v 23. izvedbi energetsko naravnan

Energetski izračun je s posebnim modelom opravil Inštitut Jožef Stefan. Stane Merše, vodja centra za energetsko učinkovitost na tem inštitutu, je dejal, da izračun omogoča predstavo o energetskem potencialu človeškega telesa. Rdeči noski bodo tako dobili v uporabo električno vozilo za leto dni, glede na lansko udeležbo na maratonu pa bi preračunana vložena energija pomenila okrog 50.000 prevoženih km.

"Priprava modela za preračunavanje tekaške energije v električno je bil svojevrsten izziv. Mehanska energija je odvisna od mase in pretečene razdalje. Tako je denimo čas nekaj nad dvema urama, ki ga za 42 km opravi afriški tekač, v energiji primerljiv s tistim, ki ga doseže težji tekač, četudi pride v cilj v treh urah. Pretvorba štirih ur mehanske energije pomeni dobro kilovatno uro električne energije. S tem lahko avto prevozi sedem kilometrov po cesti, skuter 45 ali pa se z njo segreje deset litrov vode," je navedel Merše.

Merše je dodal, da pri teku deluje celotno telo, poleg nog denimo tudi roke, zato je ta način kar se celotne mehanske energije tiče zelo učinkovit. "Razmerje med vnešeno in sproščeno energijo je med 35 in 50 odstotki, pri kolesarstvo pa okrog 25 odstotno," je dodal Merše.

Doktor strojništva in triatlonec Urban Pavlovčič je v praksi pokazal, kako se lahko pretvori tekaško energijo v električno, saj so v ta namen izdelali prototip posebne tekaške steze. "Glavna ideja je bila, da tekaška steza ne porablja energije, ampak jo pretvarja v električno s pomočjo električnega generatorja. Največji izziv je bil, kako ohraniti fazo leta med tekom, ki ne pridobiva energije, saj se steza ustavi, kar nam še ni uspelo preseči in to je ostalo še za prihodnje obdobje," je dejal Pavlovčič.

Stezo je že preizkusila državna prvakinja v polmaratonu Neja Kršinar. "Razlika med klasično in to tako imenovano električno tekaško stezo je precejšnja. Vnos energije je precej večji, saj ni počivanja med fazo leta, saj se steza ustavi, ko ni stika s podlago," je ugotovila Kršinarjeva, na novinarski konferenci pa jo je nato testirala še stilistka in ljubiteljica teka Metka Albreht, ki je pretekla vseh šest največjih maratonov na svetu.

Direktor maratona Gojko Zalokar je uvodoma kratko predstavil maraton, na katerem preračunano sodeluje odstotek prebivalcev Slovenije. "Maraton se je od prvih težkih začetkov pred 23 leti, ko je bilo skupaj 728 tekmovalcev, razvil v takega, ki privabi okrog 25.000 ljudi, postopoma pa je rasel po tudi organizacijski in tehnični ravni, da je sedaj primerljiv z dobro razvitimi evropskimi in svetovnimi maratoni. Imamo mednarodni srebrni znak, ciljamo na zlatega. Največ rezerv imamo pri 42 kilometrskem teku, kar bomo razvijali v prihodnjih letih," je napovedal Zalokar.