Kompostniki za hišno rabo

Ekološko ozaveščenim posameznikom, ki že ločujejo odpadke, največ težav povzročajo prav organski odpadki. Biorazgradljive vrečke niso prav poceni, druge oblike shran­jevanja pa so povezane s smradom in privabljanjem insektov, zato je treba odpadke vsak dan odnašati v primerne zabojnike. Težavam se izognemo z uporabo kompostnika za hišno oziroma gospodinjsko rabo.

Za gospodinjstva v blokih

Podjetje Plastika Skaza je že lani ponudilo na trgu 16-litrsko fermentacijsko posodo, izdelano iz reciklirane plastike, v kateri lahko zbiramo vse vrste organskih odpadkov iz gospodinjstva: olupke sadja in zelenjave, ostanke hrane, kuhano in surovo meso, ribe, sir, jajca, kruh, kavo, čajne vrečke, ovenele rože ... Izdelek, ki je na lanskem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju dobil tudi nagrado strokovne komisije, je zasnovan na principu fermentacije, ki preprečuje gnitje. Štiričlanska družina napolni posodo v dveh do štirih tednih, vsakodnevno odnašanje odpadkov pa ni potrebno, saj odpadki po zagotovilu proizvajalca ne smrdijo in ne privabljajo mušic ali glodavcev. Naravni proces fermentacije sprožimo z organskim posipom, ki ga dobimo skupaj s posodo. Gre za mešanico naravnih mikroorganizmov, ki organske odpadke spreminjajo v znova uporabne in koristne proizvode. Pri tem nastaja fermentacijska tekočina, ki jo lahko razredčeno uporabljamo za gnojenje lončnic in vrtnin, nerazredčeno pa za vzdrževanje čistih odtokov. Organski odpadki se v nekaj tednih spremenijo v dobro osnovo za pridelavo prvovrstnega komposta, kar so potrdili tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju. Tako lahko za presajanje lončnic namesto kupljenega uporabimo kar doma pridelan kompost. Fermentirana masa je primerna tako za kompostiranje kot za uporabo v bioplinarnah, ne povzroča toplogrednih plinov in ne onesnažuje podtalnice.

Za gospodinjstva v hišah

Tisti, ki živijo v hiši in potrebujejo kompost­nik tako za vrtni odpad kot ostanke kuhane hrane, si lahko omislijo tako imenovani izotermični kompostnik. V klasične kompostnike namreč ni priporočljivo odlagati ostankov kuhane hrane, saj privabljajo različne glodavce in mrčes. V izotermičnem kompost­niku lahko kompostiramo tako rekoč vse gospodinjske odpadke, tudi ostanke kuhane hrane, meso, kosti, ribe, močnate jedi in ves vrtni zeleni odpad. V dobro izolirani in hermetično zaprti posodi je stalna enakomerna temperatura med 60 in 75 stopinjami Celzija, ki je dovolj visoka za razgradnjo odpadkov, uničijo se tudi vse škodljive bakterije, viruse, plesni, semena in plevel. Popolna zaprtost preprečuje širjenje neprijetnih vonjav v okolico. Trohnenje je hitro in učinkovito, pridelani kompost (postopek kompostiranja traja od šest do osem tednov) pa je higiensko neoporečen, zagotavljajo v podjetjih Ventovarna, ki ima v ponudbi izotermične kompostnike švedskega proizvajalca Joraform AB, in Noele, ki trži izotermične kompostnike Gaja.