Male čistilne naprave: Odpadno vodo čistijo mikroorganizmi

Do konca leta 2025 morajo pretočne greznice nadomestiti z MKČN ali jih nadgraditi lastniki tistih hiš, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 14. 12. 2002, če odvajanje in čiš­čenje komunalne odpadne vode ne ustreza predpisom, ki so veljali v času gradnje. Če njihove pretočne greznice, ki so bile v uporabi pred tem datumom, ustrezajo takratnim predpisom, pa jih morajo zamen­jati ob prvi rekonstrukciji stavbe. Novogradnje na območjih brez kanalizacije, zgrajene po letu 2002, so že morale imeti MKČN, zato se zanje nič ne spreminja. Tam, kjer je kanalizacijsko omrežje urejeno, je za vse novogradnje priključitev nanj obvezna.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA ANDREJA JAGRA: VGRADNJA MALE ČISTILNE NAPRAVE

Pretočna greznica

Pretočna greznica je bila element za čiščenje komunalnih odpadnih voda pred več kot 20 leti. V njej so praviloma trije ločeni prekati, ki zagotavljajo delno očiščenje vode. To poteka z mikroorganizmi v odpadni vodi po anaerobnem postopku, brez kisika. V prvem prekatu (usedalniku) se odlaga blato, ki ga prazni in odpelje komunalno podjetje, v naslednjih dveh pa se voda bistri. Iz zadnjega je speljana skozi ponikovalnico v podtalje ali neposredno v vodotok. V povprečju pretočne greznice očistijo odplake bistveno slabše kot MKČN.

Mala komunalna čistilna naprava

Vse male komunalne čistilne naprave so večdelne naprave, ki so greznicam podobne po tem, da imajo usedalnik blata, ki ga redno prazni komunalno podjetje. Pri tipskih MKČN voda iz usedalnika odteče bodisi v naslednje prekate (reaktorski del), kjer jo mikroorganizmi prečiščujejo v prisotnosti zraka (aerobno), pri rastlinskih čistilnih napravah pa skozi več bazenov z vlagoljubnimi rastlinami. Pri slednjih glavno očiščevalno vlogo prav tako opravijo mikroorganizmi, ki se razvijejo na njihovih koreninah. Za rastlinske čistilne naprave je treba izdelati projekt. Pri obeh vrstah malih čistilnih naprav mora voda ob iztoku v naravo izpolnjevati predpisane parametre čistosti.

Tako v MKČN kot v pretočno greznico so lahko speljane le komunalne odplake, ne pa vode iz obratov, v katerih nastaja industrijska odpadna voda, niti meteorna voda.

Nepretočna greznica

V zelo izjemnih primerih se odplake zbirajo v nepretočni, popolnoma zaprti greznici. Ta je smiselna le pri zelo majhni količini odplak, saj jo je treba pogosto prazniti. Ne izčrpava in prazni se namreč le blato, temveč vsa nastala odpadna voda.

Vgradnja nepretočne greznice, ki je neprepusten zbiralnik, brez prekatov, je dovoljena le tam, kjer je čiščenje odpadne vode neizvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v okolje ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje MKČN (npr. nadmorska višina nad 1500 m in podobno).

Tipske MKČN

Tipska MKČN ima več delov, vsaj dva. Prvi je usedalni, v katerem se zbirajo trdni delci, vanj pa se prečrpava tudi prirastek blata, ki nastaja pri biološki razgradnji. Reaktorski del, ki ga predstavljajo naslednji prekati, skozi katere se zapovrstjo pretaka voda, vsebuje nosilce za aerobne mikroorganizme, ki sodelujejo v čiščenju vode. Zrak oz. kisik se dovaja bodisi z vpihovanjem ali naravnim vlekom (če naprave niso ali ne morejo biti priključene na elektriko). Blato iz prvega prekata ali usedalnika MKČN je treba prazniti v skladu z navodili proizvajalca, vendar najmanj enkrat na tri leta.

Za vkop čistilne naprave je treba določiti ustrezno mesto na dvorišču in premisliti, ali bo površina nad njo pohodna ali povozna, ter nato izbrati rezervoarje, primerne za predvideno obtežbo.

MKČN bo delovala pravilno, če bosta njena zmogljivost in velikost pravilno načrtovani. Ključni podatek je število PE (populacijska enota, ki pomeni zmogljivost za eno osebo).

Rezervoarji male čistilne naprave so lahko tudi betonski. FOTO: Andrej Jager Foto: Andrej Jager

Katera dovoljenja potrebujemo

Za vgradnjo MKČN ob novogradnji je potrebno vodno soglasje, za katero investitor zaprosi Direkcijo RS za vode že v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Že s samim projektom pa je opredeljen način iztoka iz MKČN (ponikovalnica ali odvod v vodotok). Lastnik je dolžan o njenem zagonu obvestiti komunalno podjetje, ki napravo evidentira. Od tri do šest mesecev po zagonu naprave mora lastnik pri akreditiranem laboratoriju naročiti analizo iztoka vode, na podlagi analiz­nega izvida pa pripraviti poročilo o prvih meritvah in ga posredovati komunalnemu podjetju. Nadaljnjo pravilnost delovanja naprave preverja komunalno podjetje po letu od zagona in pozneje vsaka tri leta.

Če izvid analize ne ustreza predpisom, se mora lastnik pri odpravljanju težav povezati s proizvajalcem in potem postopek ponoviti. Ni odveč poudariti, da je smiselno izbrati ponudnike z dobrimi referencami, ki poleg tega za delovanje čistilne naprave zagotovijo daljšo garancijo.

Lastnik čistilne naprave mora poleg navodil dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje MKČN hraniti tudi vodno soglasje, poročilo o opravljenih prvih meritvah, dokumentacijo o opravljenih delih na čistilni napravi, izjavo izvajalca, da je čistilna naprava v skladu s predpisi, in podatke o ravnanju z blatom.

Naložba in stroški

Cena tipskih MKČN, ki so praviloma vkopane v teren, se razlikuje glede na kakovostni razred, zmogljivost (število PE), odvisna je tudi od zahtevnosti vgradnje. Čistilna naprava za štiričlansko družino (brez izkopa) stane od 2500 evrov navzgor. Poleg občasnega servisiranja spadajo med redne vzdrževalne stroške stroški črpanja in odvoza aktivnega blata, ki se ob pravilni uporabi izčrpa na leto in pol do dve leti, cena storitve pa je odvisna od komunalnega podjetja.

Najpogostejše težave

Najpogosteje se zgodi, da ljudje kupijo napravo, potem pa se kljub certifikatom izkaže, da ne dosega pričakovanih rezultatov čiščenja. Razlogi za nepravilno delovanje so lahko, da je naprava neustrezne velikosti, kar je izraženo v PE, da stanovalci ne ustvarijo dovolj odpadne vode, da bi stekli procesi čiščenja, ali da uporabljajo veliko agresivnih čistil, ki škodijo mikroorganizmom v čistilni napravi.

Eko sklad trenutno ne razpisuje subvencij za vgradnjo MBČN, za ta namen je mogoče zaprositi le za kredit. Pogosti pa so občinski razpisi za nepovratne subvencije za vgradnjo MBČN, o čemer se je smiselno pozanimati pred nakupom.