Obnova sežigalnice v središču Dunaja skoraj končana

V sežigalnici Spittelau so pred prenovo za delovanje filtrirne naprave porabili pet milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Sežigalnica stoji skorajda v središču mesta in je posrečena kombinacija odpadkov, energije in kulture, njena posebnost pa je fasada, ki jo je oblikoval znani avstrijski umetnik Friedensreich Hundertwasser.

Glavna dejavnost sežigalnice sicer niso odpadki, pač pa daljinsko ogrevanje pozimi in hlajenje poleti za približno 60.000 dunajskih gospodinjstev. Emisij škodljivih snovi v okolje so na skrajni spodnji meji dovoljenih vrednosti. O samih dejavnostih in meritvah redno obveščajo okoliške prebivalce, tudi prek lastnega časopisa, ki ga izdaja sežigalnica, kar je najverjetneje tudi razlog, da prebivalci ne nasprotujejo objektu in njegovemu delovanju.

S sežiganjem gospodinjskih odpadkov (na leto jih sežgejo 250.000 kilogramov) pridobijo približno 40.000 megavatnih ur (MWh) elektrike, 470.000 MWh toplotne energije, 6000 ton železovega drobirja ter 60.000 ton žlindre, pepela in filtrirnega kolača. Škodljive snovi iz filtrirnega kolača skladiščijo v Nemčiji, iz pepela in žlindre pa izdelujejo posebno mešanico, ki jo uporabljajo za gradnjo zidov okoli različnih deponij.

V Sloveniji imamo objekt termične obdelave odpadkov z energetsko izrabo v Celju - z zmogljivostjo 15 megavatov (MW) in z zmogljivostmi za sosežig, ki bodo tudi v prihodnje sposobne prevzeti del odpadkov. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izračuni kažejo, da bi morali v Sloveniji zagotoviti termično obdelavo izločenih gorljivih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov v letni količini okrog 160.000 ton. Teh namreč ne bo mogoče odstraniti drugače kot s termično obdelavo. Zagotoviti bi torej morali za še za 60 do 75 MW zmogljivosti za termično obdelavo komunalnih odpadkov.

Kje naj bi v Sloveniji stal morebitni nov objekt za termično obdelavo odpadkov z energetsko izrabo, še ni znano. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je glede na vremenske razmere v Sloveniji ter glede na zahteve po dolgoročni zanesljivosti rabe trdnega goriva iz komunalnih odpadkov najprimernejša oblika njihove energetske predelave soproizvodnja električne energije in toplote v napravah, ki so del sistema za daljinsko ogrevanje večjega mesta. V Sloveniji take pogoje izpolnjujeta Ljubljana in Maribor, a odločitev za gradnjo novih objektov še ni bila sprejeta. Že zamisli o sežigalnicah v Sloveniji običajno naletijo na odpor lokalnega prebivalstva.