Odpadke že ločujemo, pri ponovni uporabi pa še šepamo

Količine komunalnih odpadkov so se glede na prejšnje leto povečale za skoraj štiri odstotke, kažejo podatki Statističnega urada RS. Lani je nastalo 495 kilogramov na prebivalca, kar je 17 kilogramov več kot leto prej. Slovenija dosega na področju ločevanja odpadkov dobre rezultate, pri ponovni uporabi pa zaostaja. Glavna vzroka za to sta pomanjkanje sistemskih rešitev, ki bi spodbujale in olajšale možnosti in načine ponovne uporabe, in miselnosti ljudi, ki ponovno uporabo podpirajo na načelni ravni, ne izvajajo pa je tudi v praksi.

»Slovenci imamo razmeroma visok življenjski standard in tudi zato se je potrošniška mentaliteta razvila v tej stopnji, da gremo raje v trgovino po nove dobrine, kot da bi popravljali ali ponovno uporabili stare. Seveda je mogoče to spremeniti na več načinov. Tako s sistemskimi ukrepi kot tudi z ozaveščanjem posameznikov, da bodo že majhne spremembe življenjskih navad lahko veliko pozitivnega prispevale tako k njihovemu družinskemu proračunu kot tudi okolju,« je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, na kateri so se v okviru letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov odločili za akcijo, ki poteka v obliki komunikacije na družbenih medijih. V akciji Ponovo uporabo spremenimo v navado z družbenimi omrežji komunalnih podjetij delijo izkušnje posameznikov, ki filozofijo ponovne uporabe in odgovornega vedenja uspešno udejanjajo v vsakdanjem življenju.

PREBERITE ŠE: Prebivalec Slovenije lani proizvedel 17 kilogramov več odpadkov

Za recikliranje je primerna le polovica embalaže iz tipične potrošniške košarice. FOTO: ShutterstockMed odpadki so najbolj pereči tekstil, kosovni odpadki in embalaža. Po podatkih Statističnega urada RS smo v letu 2015 uvozili 92.670 ton oblačil, od tega je bilo zgolj 2153 ton ločeno zbranega tekstilnega materiala, za velik delež pa sploh ne vemo, kje je in kam izginja. Problematični so tudi kosovni odpadki, saj veliko pohištva konča med odpadki, čeprav bi jim lahko z majhnimi spremembami podaljšali življenjsko dobo. Kopičenje embalaže je posledica pakiranja in večje potrošnje.

PREBERITE ŠE: Na svetu se na leto nabere za 800.000 olimpijskih bazenov smeti

Dobrih praks na področju ponovne uporabe je sicer več, navajajo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Zaživeli so številni centri ponovne uporabe, ki ponujajo tudi prenovo starega pohištva. Vse bolj pogosti pa so tudi dogodki, na katerih si ljudje izmenjujejo oblačila. A težava še vedno ostaja v miselnosti ljudi, ki nošenje oblačil iz druge roke povezujejo z občutkom pomanjkanja, je poudarila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

PREBERITE ŠE: Biološki odpadki so uporabni še za kaj drugega

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE