»Slovenci imamo razmeroma visok življenjski standard in tudi zato se je potrošniška mentaliteta razvila v tej stopnji, da gremo raje v trgovino po nove dobrine, kot da bi popravljali ali ponovno uporabili stare. Seveda je mogoče to spremeniti na več načinov. Tako s sistemskimi ukrepi kot tudi z ozaveščanjem posameznikov, da bodo že majhne spremembe življenjskih navad lahko veliko pozitivnega prispevale tako k njihovemu družinskemu proračunu kot tudi okolju,« je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, na kateri so se v okviru letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov odločili za akcijo, ki poteka v obliki komunikacije na družbenih medijih. V akciji Ponovo uporabo spremenimo v navado z družbenimi omrežji komunalnih podjetij delijo izkušnje posameznikov, ki filozofijo ponovne uporabe in odgovornega vedenja uspešno udejanjajo v vsakdanjem življenju.

PREBERITE ŠE: Prebivalec Slovenije lani proizvedel 17 kilogramov več odpadkov

Med odpadki so najbolj pereči tekstil, kosovni odpadki in embalaža. Po podatkih Statističnega urada RS smo v letu 2015 uvozili 92.670 ton oblačil, od tega je bilo zgolj 2153 ton ločeno zbranega tekstilnega materiala, za velik delež pa sploh ne vemo, kje je in kam izginja. Problematični so tudi kosovni odpadki, saj veliko pohištva konča med odpadki, čeprav bi jim lahko z majhnimi spremembami podaljšali življenjsko dobo. Kopičenje embalaže je posledica pakiranja in večje potrošnje.

PREBERITE ŠE: Na svetu se na leto nabere za 800.000 olimpijskih bazenov smeti

Dobrih praks na področju ponovne uporabe je sicer več, navajajo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Zaživeli so številni centri ponovne uporabe, ki ponujajo tudi prenovo starega pohištva. Vse bolj pogosti pa so tudi dogodki, na katerih si ljudje izmenjujejo oblačila. A težava še vedno ostaja v miselnosti ljudi, ki nošenje oblačil iz druge roke povezujejo z občutkom pomanjkanja, je poudarila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

PREBERITE ŠE: Biološki odpadki so uporabni še za kaj drugega