Kot je na današnjem dogodku Strokovna kavarna v Ljubljani pojasnila Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja, je projekt, ki se s poletjem izteka, raziskovalne, izobraževalne in ozaveščevalne narave. Medtem ko se veliko govori o plastičnih vrečkah in v zadnjem obdobju tudi plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, so svoj projekt osredotočili na embalažo.

Tako so se na osnovi košarice osnovnih dobrin, kot jo opredeljuje državni statistični urad, podali v trgovine in izbrali tipične izdelke - tiste, ki bi jih najverjetneje izbrali potrošniki oz. po embalaži ne izstopajo posebej od drugih istovrstnih izdelkov. V košarici so se znašli hrana in brezalkoholne pijače, alkoholne pijače in tobak, nekateri izdelki bele tehnike ter izdelki za dom oz. čistila.

Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja je pojasnil, da je bila približno polovica embalaže izdelane iz plastike - natančneje 45,3 odstotka. Še 7,4 odstotka embalaže je bilo kompozitne - gre za embalažo, kot je tetra pak, ki prav tako vsebuje plastiko. Preostali izdelki so bili denimo papir, steklo in kovina.

Pri plastiki so se Ekologi brez meja posvetili tudi različnim vrstam tega materiala. Izstopa še vedno visok delež plastike, označene z oznako 7 - gre za nekategorizirano plastiko. "Ta delež moramo zmanjšati," je opozoril Kranjc.

Čeprav je namreč mogoče vso plastiko reciklirati, pa se pri neopredeljeni plastiki tega podjetja večinoma niti ne lotevajo zaradi neekonomičnosti takega početja. "Govorimo o manjših, mešanih izdelkih, masa je torej majhna, težko je ugotoviti, kaj sploh ta specifična plastika je. Za kar koli, kar je v kategoriji sedem, lahko zaključimo, da ni reciklabilno," je poudaril Krajnc.

Spomnil je še, da je cilj države doseči, da bo do leta 2030 vso plastično embalažo mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati. "Veliko imamo še za postoriti," je dodal.

Sicer je približno polovico vse embalaže iz tipične košarice v današnjih razmerah mogoče popolno reciklirati - torej da imamo za to primerno tehnologijo in je stroškovno tako početje upravičeno. "Ne boste presenečeni - to je tista polovica, ki ni plastična," je dodal Krajnc.

Delni razkorak se kaže pri dobrih 22 odstotkih embalaže, in sicer gre za izdelke z več embalažnimi sloji, pri katerih so nekateri reciklabilni in drugi ne. Velik razkorak pa so zabeležili pri dobrih 25 odstotkih - denimo zaradi tržnega zanimanja, prenizkih obsegov, velikih nečistoč in podobno.

PREBERITE ŠE: 5. junij - svetovni dan varstva okolja

Ekologi brez meja so tudi primerjali maso embalaže z maso izdelkov v njej in ugotovili, da je v tem oziru med najbolj in najmanj učinkovitimi do 22-kratna razlika. Najmanj učinkovito je glede na težo izdelka pakiran čaj. Sledijo pijače v steklenicah.

V okviru projekta so med drugim izvedli tudi anketo med podjetji, ki se ukvarjajo s plastičnimi odpadki; od komunal prek družb za ravnanje z odpadno embalažo do podjetij, ki to embalažo obdelujejo oz. reciklirajo. Po besedah Krajnca so se deležniki v anketi večinoma strinjali, da je ločevanje odpadkov predpogoj za uspešno recikliranje. Najmanj težav imajo s transportno embalažo oz. embalažo iz industrijskih rab, saj gre za največje količine in tudi najbolj čiste odpadke.

Deležniki so se strinjali tudi, da je treba spremeniti način poročanja o embalaži, dani na trg - ministrstvo za okolje in prostor se tega že loteva s predlagano novelo zakona o varstvu okolja. Izpostavili so potrebo po sprejemu standardov o sestavi embalaž, precej pa je bilo tudi poudarka na različnih finančnih ukrepih - denimo da bi morali embalažo, ki se je ne da reciklirati, visoko obdavčiti ali celo prepovedati.

Manj so se deležniki strinjali o tem, kako dobro v Sloveniji sploh ločujemo, koliko plastične embalaže recikliramo ter koliko se je da še koristno izrabiti. Za zmanjšanje količine embalaže so predlagali finančne spodbude za potrošnike, omejitev prodaje izdelkov za enkratno uporabo, osveščanje ter dodatna obdavčitev prepakiranja - več slojev embalaže za posamični izdelek.