Evropski standard za razgradljivo embalažno (z oznako EN 13432) zahteva, da embalažo s pomočjo ustrezne strojne opreme razgradimo v roku 12 tednov, ostati pa ne sme več kot 10 odstotkov originalnega materiala v koščkih, velikosti dva milimetra. Takšna embalaža ne sme škodovati prsti. Eden izmed virov bioplastike so trenutno mikrobi, ki, če so pod stresom, proizvajajo biopolimere (polihidroksi kisline). »Biopolimeri so podobni sintetični plastiki, a v celoti biorazgradljivi,« je za BBC pojasnila profesorica biotehnologije na univerzi v Wolverhamptonu, Izabela Radecka. V zadnjih letih so se usmerili v raziskave, kako iz obstoječe plastike proizvesti novo, biorazgradljivo plastiko (predvsem polistiren). S tem načinom bi se izognili uporabi rastlin kot vira za material in prihranili kmetijska zemljišča za vzgojo rastlin za uživanje.

Glede na zgodovino človeštva in njihovega odnosa do odpadkov, so znanstveniki preučili, kaj se zgodi z biorazgradljivimi vrečkami, če jih odvržemo v naravo. Na univerzi v Plymouthu so preizkušali, kako hitro se v različnih okoljih razgradijo t. i. biorazgradljive vrečke, okso-razgradljive in vrečke, primerne za kompostiranje. Različne vzorce so zakopali v zemljo, potopili v morje ali pa obesili na milost in nemilost vremenskim vplivom in soncu. Vodja raziskave Imogen Napper je zabeležila, da so se vrečke, primerne za kompostiranje, v morju v celoti razgradile v treh mesecih, zakopane v zemlji so bile po dveh letih povsem nedotaknjene in so jih lahko obremenili z enako težo kot pred preizkusom, tiste na zraku pa so se začele drobiti po devetih mesecih. »To seveda ne pomeni, da so se spreminjale v ogljik, temveč so se le drobile na manjše koščke. Slednje je problematično, saj jih je bilo skoraj nemogoče pobrati,« je opozorila Napperjeva. Vrečke, primerne za kompostiranje, so biorazgradljive samo pod določenimi pogoji in z uporabo določenih strojev in postopkov. Po mnenju Napperjeve so napisi o kompostiranju zmedli kupce, ki niso vedeli, kako odlagati omenjene vrečke. Veliko jih je pristalo v zabojnikih za mešane odpadke, biološke odpadke ali pa celo na domačem kompostu.

PREBERITE ŠE: Lahko kaktusi rešijo problem plastičnih odpadkov?

Za okolje je problematična tudi vsa biorazgradljiva embalaža, ki je debelejša, kot na primer lončki za kavo, pokrovčki, slamice in podobno. Omenjena embalaža se v morski vodi vede kot tradicionalna – ne razpade.

Največji dosežek v prihodnosti bo biorazgradljiva plastika, ki jo uporabljamo v prehranski industriji. Če bi lahko kompostirali embalažo, umazano s hrano, bi bila to po poročanju BBC trojna zmaga: zmanjšali bi količino plastike, ki pristane na smetiščih, omogočili bi recikliranje embalaže z madeži hrane, preprečili bi nastajanje metana, ki se sprošča ob gnitju brez kisika na smetiščih. Poleg tega pa bi morala industrija biorazgradljive embalaže jasno razložiti kupcem, kam in kako odlagati sodobno embalažo.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Sosedje nam grozijo