Sandra Pascoe pravi, da kašo, pridobljeno iz kaktusa opuncija, precedijo, da dobijo sok, ki ga nato uporabijo pri izdelavi biorazgradljive plastike. Soku dodajo nestrupene aditive ter pridobljeni material raztegnejo, da dobijo pole. Te nato pobarvajo in pregibajo ter tako oblikujejo različne vrste pakiranja.

PREBERITE ŠE: Ni dovolj zamenjati nafte z rastlinami 

Znanstvenica deluje na univerzi Atemajac Valley v mestu Gudalajara v zvezni državi Jalisco, v kateri bo z letom 2020 začela veljati prepoved uporabe vseh plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki jih ni mogoče reciklirati. Po besedah Sandre Pascoe se namenoma osredotočajo na plastične izdelke, ki nimajo dolge življenjske dobe, kot je embalaža. Hkrati je povedala, da bo njen novi material, ki je sicer še v fazi testiranja, le kaplja v morje v boju proti onesnaževanju s plastiko.

PREBERITE ŠE: Bioplastika - slaba šala ali prava rešitev?

Glede na stanje v proizvodnji industrijske plastike in čas, ki je potreben za proizvodnjo novega materiala, bodo za konkretne spremembe potrebne drugače strategije recikliranja plastike, je še dodala Sandra Pascoe.

Latinska Amerika in Karibi po podatkih v poročilu ZN ustvarita okoli 10 odstotkov vseh svetovnih odpadkov, v svetovnih oceanih pa vsako leto pristane več kot osem milijonov ton plastike.

Da bi se stvari na področju onesnaževanja s plastiko vendarle začele premikati, so se marca letos države članice ZN zavezale, da bodo v naslednjih desetih letih znatno zmanjšale uporabo plastike za enkratno uporabo.

PREBERITE ŠE: Hladilniki in kocke iz bioplastike