Sežig – katastrofa ali nuja?
»Po uporabi izdelkov je treba zbrati čim več surovin, ki jih lahko ponovno uporabimo, saj bomo samo tako zmanjšali porabo naravnih virov,« opozarjajo nevladne organizacije. »Zakaj načrtuje Slovenija gradnjo dveh sežigalnic za 400.000 ton odpadkov, ko pa obenem načrtujemo, da bomo do leta 2020 ustvarili le še 270.000 ton odpadkov za sežig?« je vprašala Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja. Opozorila je, da se pri recikliranju prihrani več energije, kot je sežigalnica proizvede, sežigalnica poleg tega nepovratno uničuje naravne vire, reciklaža pa ustvari tudi veliko več delovnih mest kot sežigalnice.
Vsega se ne da predelati
Marinka Vovk, ki je uredila prvi center ponovne uporabe, nasprotno trdi, da Slovenija res ne potrebuje sežigalnic, za dosego okoljskih ciljev pa je nujna termična izraba goriva iz odpadkov. Po njenem nasprotniki sežigalnic teh dveh pojmov niti ne ločijo, morda celo namenoma.
Več mnenj strokovnjakov si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.
