Slovenija zaostaja pri ravnanju z odpadki

Zato smo ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) vprašali, kako naprej, da se bo v prihodnjih analizah položaj Slovenije popravil. Po ocenah študije, pripravljene za komisijo, bi s popolnim izvajanjem zakonodaje EU o odpadkih prihranili 72 milijard evrov na leto, povečali letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov ter do leta 2020 ustvarili več kot 400.000 delovnih mest, kar ni zanemarljivo niti za Slovenijo.

Na MKO odgovarjajo, da je Slovenija uvrščena v zgornjo polovico držav, na 11. mesto. Rdečo zastavico je dobila pri petih merilih, večinoma tistih, ki se nanašajo na sprejetje strateških dokumentov, kot sta operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki in operativni program preprečevanja njihovega nastajanja.

Opozorili pa so, da so pri merilu 3.1 zeleno zastavico dobile države, ki so poročale, da je vključenost prebivalstva v sistem zbiranja komunalnih odpadkov 100-odstotna. Rdečo zastavico so dobile države, ki podatka sploh niso posredovale ali pa so poročale o nižjem odstotku vključenosti. MKO se ne strinja z rdečo zastavico za Slovenijo, saj je v storitev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov vključenih 93,1 odstotka prebivalcev.

Kakšni ukrepi se obetajo najslabšim državam članicam, med katerimi sicer ni Slovenije, si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.