Slovenski Organko tudi v hrvaških gospodinjstvih

Biološki odpadki predstavljajo velik, skoraj 40-odstotni del v skupni masi mešanih odpadkov iz osijeških gospodinjstev. »V soseski Sjenjak odpiramo novo poglavje na področju ravnanja z odpadki. V okviru mednarodnega sodelovanja z madžarsko vasjo Beremend v Baranjski županiji bomo najprej poskrbeli za zmanjšanje količine bioloških odpadkov v večstanovanjskih hišah, nato pa še v individualnih,« je na slavnostni predstavitvi inovativnega kuhinjskega koša Organko stanovalcem poudaril direktor lokalnega komunalnega podjetja Unikom Davor Vić. Osiješki župan Ivan Vrkić pa je dodal: »S tem ko smo stanovalcem razdelili pametne koše, izdelane iz reciklirane plastike, želimo dokazati, da skrbimo tako za okolje kot tudi za zdravje naših meščanov. Zdaj se morajo samo še navaditi, da kuhinjske odpadke namesto v običajne zabojnike za smeti odložijo v Organka, vse drugo bodo naredili mikroorganizmi, zaradi katerih razgradnja poteka brez smradu.«

Ostanki hrane v Organku namreč ne gnijejo, ampak brez vonja fermentirajo, ko jih posipamo z naravnim posipom za biološke odpadke. »To je zmes otrobov, pomešanih z melaso (sladkor in voda) in oplemenitenih s koristnimi mikroorganizmi, kot so mlečnokislinske bakterije, kvasovke, fotosintezni organizmi, aktinomiceti in encimsko aktivne glive. Našteto sproži proces fermentacije in preprečuje gnitje odpadkov,« pojasnjuje Tanja Skaza, direktorica velenjskega podjetja Plastika Skaza. Po končanem procesu fermentacije biološki odpadki zadržijo vsa pomembna hranila, predvsem dušik, ki bi pri gnitju izginila. Tekočina, ki nastane pri razgradnji odpadkov, je odlično gnojilo za rože, učinkovito čistilo za odtoke, ki ne vsebuje kemikalij, povrh vsega pa so fermentirani biološki odpadki osnova za kompost najboljše kakovosti.