V mreži Zero Waste štiri slovenske občine

Predsednik Zero Waste Europe Rossano Ercolini je ta teden v Ljubljani poudaril, da moramo vzpostaviti takšen sistem ravnanja z odpadki, ki bo temeljil na dobri organizaciji in izobraževanju ter podajanju informacij celotni skupnosti, ki lahko spremeni svoje delovanje. V Italiji, na primer, je v mrežo Zero Waste Europe vključenih že 213 občin, ta teden pa so se ji pridružile še štiri slovenske občine.

Kakor je poudaril župan Mestne občine Ljubljana, ki je prva prestolnica v mreži, bo vsaka občina, ki ji bo uspelo občanom vcepiti miselnost odgovornega ravnanja z odpadki in okoljem, pripomogla, da bosta država in Evropa rešeni velike skrbi. »Prepričan sem, da nas naziv zelene prestolnice Evrope, ki smo ga prejeli, navdaja s ponosom, hkrati pa nas prisili, da dobro premislimo, preden odvrženo odpadke,« je dejal Zoran Janković.

Po besedah vrhniškega župana Stojana Jakina Vrhnika že vrsto let uspešno zmanjšuje količine odpadkov: »Edino osrednja Slovenija je tista, ki je sposobna prevzeti naloge Zero Waste.«. Same občine lahko po njegovem mnenju storijo veliko pri prepričevanju občanov za odgovornejše ravnanje z odpadkov, vendar pa jim mora pri tem, kot je dejal, pomagati tudi država s »pametnimi« predpisi. Občina Vrhnika se je med drugim odločila, da bodo v vrtcih začeli uporabljati pralne plenice. Direktor Snage Janko Kramžar je to opredelil kor primer dobre prakse, s katerim je mogoče veliko doseči. Paolo Conto, tehnični direktor italijanskega javnega podjetja Contarina, kjer delež ločeno zbranih odpadkov presega 80 odstotkov, je pojasnil, da so na ta način v Italiji opazno zmanjšali obseg odpadkov, ki so nastali zaradi uporabe plenic za enkratno uporabo. Povečanje pralnih plenic so med drugim spodbudili tudi s finančnimi spodbudami.

Občina, ki želi postati del mreže Zero Waste, mora izpolnjevati nekatere pogoje. Najprej mora sprejeti definicijo Zero Waste, ki se zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva in ne vključuje odlaganja ali termične obdelave odpadkov v nobeni obliki. Sprejeti mora načrt Zero Waste, v katerem opredeli cilje in roke za doseganje teh ciljev. Strategija življenja brez odpadkov namreč pomeni uresničevanje koncepta preprečevanja ali zmanjševanja nastajanja odpadkov pri izvoru. Gre za ravnanje z odpadki, ki ne vključuje odlagališč in sežigalnic.

Mreža Zero Waste povezuje delovanje lokalnih skupnosti (ponovna uporaba, recikliranje, kompostiranje in zbiranje nevarnih snovi) in delovanje proizvajalcev, ki opuščajo uporabo nevarnih snovi ter preoblikujejo embalažo in izdelke tako, da ustrezajo zahtevam trajnostnega razvoja družbe in trajnostne proizvodnje.