IR-paneli: Vsak prostor ima svojo regulacijo

IR-ogrevanje v celoti sledi sodobnim zahtevam ogrevanja. To je na želeno temperaturo ogreti le prostore, ki jih potrebujemo, in sicer ob upoštevanju brezplačnih virov toplote (zunanji je sonce, notranji pa luči, kuhanje, elektronske naprave in toplota, ki jo oddajajo telesa stanovalcev). Pomemben element ogrevanja je lokalna regulacija, ki dejansko zagotovi želeno temperaturo zraka v enem prostoru.

Osnove IR-ogrevanja

Infrardeče ogrevanje povzema princip sončnega sevanja, ki ogreva tla, stene, predmete in ljudi. Pravimo, da je sevalno (občutek je podoben kot pri krušni peči), ne pa konvekcijsko (podobno kot pri radiatorju). Sevanje namreč ne ogreje neposredno zraka med pečjo in oviro, zato je prednost takega načina ogrevanja pred konvekcijskim, ki ogreje zrak ob izvoru toplote, v tem, da ta ne kroži tako intenzivno in toplota ne nosi prašnih delcev s seboj po zraku.

Ogrevala pri sodobnem IR-ogrevanju so paneli, nameščeni na stene ali strop, ki električno energijo pretvorijo v sevalno brez vmesnih faz. Zaradi načina delovanja zagotovijo skoraj idealno razporeditev toplote v prostoru: topleje je pri tleh (noge) in hladneje pri stropu (glava), kar pomeni, da je temperatura v prostoru za enako toplotno udobje lahko nižja kot pri klasičnih načinih ogrevanja. Vsak prostor ima – ne glede na število panelov – en regulator, kar omogoča želeno temperaturo v njem. Montaža panelov in regulatorjev za družinsko hišo traja en dan, pred tem pa se v načrtu določi položaj in moč posameznega panela v vsakem prostoru. Optimalno ogrevanje dosežemo z vgradnjo panelov na strop.

Poraba elektrike v gospodinjstvih
V Sloveniji porabi 684.000 gospodinjstev letno skoraj četrtino (23 odstotkov) električne energije. Povprečno slovensko gospodinjstvo v 12 mesecih tako potroši približno 4000 kilovatnih ur (kWh) električne energije, za kar plača okrog 600 evrov (septembra 2018 je povprečna cena 15 centov/kWh). Na mesec je pomeni okrog 333 kWh, kar nanese približno 50 evrov. Ker se gospodinjstva med seboj zelo razlikujejo, je poraba odvisna od števila ljudi, opremljenosti z električnimi aparati ter od njihove kakovosti in intenzivnosti rabe. Višina plačila je odvisna tudi od eno- ali dvotarifnega merjenja.

Osnovno računanje

IR-ogrevanje je primerno je za vse stavbe, ne glede na starost ali kakovost toplotnega ovoja. Jasno pa je, da bo pri slabem ovoju poraba energije večja, ne glede na to, kakšen energent, razvod, regulacijo in ogrevala uporabljamo.

Ko se odločamo za ogrevanje v novi hiši ali želimo zamenjati obstoječi ogrevalni sistem, moramo seštevati trojne stroške: začetno investicijo ter strošek obratovanja in vzdrževanja.

Pasivne hiše imajo majhne toplotne izgube. Za ogrevanje 100 m2 velike pasivne hiše potrebujemo na leto 1500 kWh energije, kar je enako kot 150 litrov kurilnega olja. Za primerjavo: povprečna letna poraba elektrike v slovenskem gospodinjstvu je okrog 4000 kWh, zanjo plačamo okrog 600 evrov.

Formula za izbor optimalnega ogrevalnega sistema je sila preprosta. Vse se začne na ovoju stavbe z debelo toplotno izolacijo in kakovostnim stavbnim pohištvom. Z njima dosežemo majhne toplotne izgube, ki so bistvene pri določanju potrebne moči ogrevalne naprave. Ta mora nadomestiti izgubljeno toploto, zato potrebujejo starejše hiše za ogrevanje 100 m2 površine napravo moči 15 kW, pasivna hiša pa le 1,5 kW.

Pomen dobrega načrta

IR-ogrevanje deluje na elektriko, ki je – poleg utekočinjenega naftnega plina – najdražji energent. Potrošnik plača okrog 15 centov za kilovatno uro. Dejansko pa je cena elektrike pri ogrevanju z IR-paneli manjša – zaradi deleža fiksnih stroškov, ki jih plačamo, ne glede na porabo, in znašajo 3 cente na kWh – in nanese 12 centov za kWh. Utemeljitev je v okvirčku. Iz tega izhaja, da je poraba z IR-paneli v primerjavi s peleti manjša za 25, s kurilnim oljem 65, z zemeljskim plinom pa 35 odstotkov.

Pri starejših stavbah so stroški ogrevanja ustrezno višji zaradi praviloma slabšega toplotnega ovoja. Med energetskim svetovanjem v pisarni ali na terenu pogosto naletim na strah »da nas bo zeblo«, ki je bolj izrazit pri novih tehnologijah. Strah je neupravičen, saj tehnologija sama nima nobene povezave s tem. Vsak sistem nam mora zagotoviti tako moč, da bo nadomestila toplotne izgube skozi ovoj stavbe. Pri IR-panelih je določanje števila panelov, njihovo moč in položaj v prostoru ključno. Dobra podjetja naredijo to profesionalno, napak in težav ni.

Strošek elektrike pri ogrevanju z IR-paneli
Račun za elektriko za gospodinjstvo sestavlja več postavk, tu poudarimo le fiksne stroške, ki jih plačamo ne glede na število porabljenih kilovatnih ur. Sestava računa je podrobno razložena na spletni strani Agencije za energijo. Izračun pokaže, da znaša cena elektrike za ogrevanje z IR-paneli dejansko okrog 12 centov za kWh.

Trenutki odločitve

Odločanje za najustreznejši ogrevalni sistem ni lahko niti preprosto. Še najlažje je pri novogradnjah, kjer je že v projektu izračunana potrebna moč ogrevalne naprave.

Težje je pri obstoječih stavbah, kjer se med odločanjem pojavljajo mnoge dileme. Začnejo se na ovoju stavbe (bomo izolirali fasado, tlake in streho, bomo menjali okna?), nadaljujejo pa z izbiro ogrevanja. Treba se je namreč odločiti tudi o tem, kako ogrevati prostore in kako sanitarno vodo.

Pri menjavi ogrevalnega sistema v obstoječih stavbah ima IR-ogrevanje večjo konkurenco. Je pa primerjava lažja, saj ga lahko primerjamo z obstoječim ogrevalnim sistemom. Pri tem ne smemo pozabiti, da IR-ogrevanje ne potrebuje gradbenih posegov in vzdrževanja, da deluje neslišno, da lahko kurilnico namenimo drugi rabi in da spada investicija med najcenejše.

Pri odločanju o optimalnem sistemu lahko vključimo še eno sodobno tehnologijo. To je sončna elektrarna, ki je idealna kombinacija z IR-ogrevanjem. Ob siceršnji porabi elektrike 4000 kWh dodamo še potrebno količino za IR-ogrevanje: 2000 kWh za pasivno hišo ali ustrezno več za »navadno« hišo. Tako bomo uporabljali svojo elektriko. Cena za 1 kW na ključ narejene sončne elektrarne je okrog 1500 evrov. Za 5 kW torej okrog 7500 evrov. Življenjska doba elektrarne je približno 25 let, tako da se nam investicija izplača v 10 do 12 letih. Potem uporabljamo brezplačno električno energijo.

Talno gretje, potreba ali potrata?

Za konec še nekaj o talnem gretju. V praksi imamo opraviti z dvema tipoma talnega ogrevanja. Eno predstavlja IR-ogrevanje, ki – kot sonce – ogreva tla s sevanjem iz stropnega panela. Drugo pa je toplovodno ali električno v tlaku. Tega za sodobne hiše nikoli ne priporočam, saj slabosti delovanja spremljam v svoji hiši. Toplovodno talno gretje namreč izniči bistvo pasivne hiše, to je brezplačno sončno ogrevanje. Zaradi akumulirane toplote v tlaku ima po prekinitvi ogrevanja večurni zamik, zato učinek zaznamo šele po sončnem zahodu. Ker imamo hkrati dva vira ogrevanja (akumulirano toploto in sonce) moramo bivalne prostore hladiti, kar je čisti energetski nesmisel. Ob tem velja spomniti, da je strošek vgradnje toplovodnega talnega gretja okrog 4000 evrov za približno 120 m2 veliko hišo v dveh etažah. Investicija v IR-ogrevanje pa je za pasivno hišo okrog 2500 evrov in za »navadno« 5500 evrov.