Konec ogrevalne sezone je začetek nove

Preventiva pri vzdrževanju je vedno cenejša kot odpravljanje težav. Na dober izkoristek ogrevalnega sistema vplivata zlasti pravilno in redno vzdrževanje. Strokovna dela na ogrevalnih napravah pa prepustimo serviserjem.

Sistematični pregled

Sistematični pregled stavbe opravimo v treh sklopih. Začnemo s pregledom zunan­jih sten z zunanje in notranje strani. Z notranje strani iščemo morebitno plesen, z obeh pa razpadanje ometa ali opleska. Preverimo tesnost zapiranja oken in zunanjih vrat, z oljem namažemo njihove tečaje. Na strehi pregledamo stanje strešnikov, obrob in žlebov. Sledi pregled vseh elementov ogrevalnega sistema za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. To so ogrevalna naprava, razvod, ogrevala, ventili in črpalke, senzorji in avtomatika ter seveda dimnik. Tretji sklop so sistemi, ukrepi, materiali ali pripomočki, ki nam izboljšujejo kakovost bivanja. Sem uvrščamo vse prezračevalne sisteme, merilnike zračne vlage, energetsko knjigovodstvo, elemente pametne hiše, zvočno zaščito in akustiko ter okolico hiše, vrt in celotno parcelo.

Ogrevalni sistem

Opravila na ogrevalnem sistemu po ogrevalni sezoni ali pred njo so v prvi vrsti preventivna. Če jih opravimo po koncu ogrevalne sezone, imamo do nove zime dovolj časa za manjše ali večje posege. Pravilno in redno vzdrževanje vpliva na dober izkoristek celotnega ogrevalnega sistema. S tem se zmanjšajo stroški in obremenjevanje okolja, ogrevalnemu sistemu se podaljša življenjska doba, izognemo se tudi »presenečenjem« med ogrevalno sezono. Vse pomanjkljivosti in opravila, povezana z ogrevanjem, si vestno beležimo. Tako vedno vemo, kaj, kdaj in zakaj je bil posamezen del zamenjan ali obnovljen. Prav tako poskrbimo za novo zalogo energentov.

PREBERITE ŠE: OGREVANJE - DOBRI IN SLABI NAČINI VARČEVANJA

Tri ravni opravil

Kdor vodi energetsko knjigovodstvo, ve, koliko energenta – in z njim povezanih stroškov – potrebuje za pripravo tople vode in koliko za ogrevanje prostorov. Vodenje top­lo priporočam vsem, saj si zapisujemo tudi vse opravljene in predvidene posege (nastavitev gorilnika, čiščenje dimnika in kotla, opravljeni in potrebni servisi …). Tako se s trdnim računskim argumentom laže odločimo za posamezen ukrep, ki nam bo zmanjšal stroške in povečal kakovost bivanja.

Ukrepe v grobem delimo v tri skupine.

– Organizacijski ukrepi so brezplačni, pomenijo le skrb in izvajanje priporočil. Sem denimo spadajo opravila pred kurilno sezono in učinkovito prezračevanje, pa tudi topla obleka v stanovanju ter meritve temperature in relativne vlažnosti bivalnega zraka.

– Majhne investicije: mednje spadajo izboljšanje tesnjenja stavbnega pohištva, toplotna izolacija stropa proti hladni podstrehi in vgradnih roletnih omaric, zamenjava ventilov za regulacijo ogrevalnega sistema s termostatskimi, sanacija najbolj očitnih toplotnih mostov, redno vzdrževanje sistemov za ogrevanje – zgovorno je, da dobro nastavljen gorilnik peči zmanjša porabo energenta za 10 do 30 odstotkov.

– Večje investicije so lahko ukrepi z zelo različno dobo vračanja, mednje spadajo men­java ogrevalne naprave in/ali energenta, vzpostavitev avtomatske regulacije, obnova dimnika, menjava oken, toplotna izolacija obodnih zidov, vgradnja sončne elektrarne ali toplotne črpalke.

Kotlovnica

Čiščenje kotlovnice: iz nje moramo odstraniti vso nepotrebno navlako, da preprečimo morebiten požar. Kotlovnica namreč ni priročno skladišče. Seveda je v prostoru, kjer kurimo les, težko doseči absolutno čistočo, za kurilno olje, plin ali toplotno črpalko pa je čistoča nujna. Prah, ki bi prišel z zrakom za zgorevanje v občutljive dele gorilnika, lahko tega poškoduje, vedno pa poslabša njegovo delovanje. V vsakem primeru je treba poskrbeti za dovod zadostne količine kisika (zraka), ki je nujno potreben za proces gorenja, v kurilnico. V sodobnih – praviloma zrakotesnih – stavbah je to lahko težava.

Čiščenja kotla na polena in dimnika se sicer lahko lotimo sami, bolje pa je delo prepustiti dimnikarjem in serviserjem. Top­lotne izgube zaradi sajavosti v zanemarjenih kotlih lahko znašajo do 15 odstotkov. Obloge močno zmanjšajo življenjsko dobo kotla, saj kondenzacija vlage iz goriva na hladnejših površinah kurišča skupaj z žvep­lom v sajah tvori žvepleno kislino, ki razjeda kovinske dele kurišča. Sčasoma lahko začne kotel puščati.

Vzdrževanje ogrevalnih naprav na kurilno olje, plin ali toplotne črpalke prepustimo pooblaščenemu serviserju, ki bo poleg čiščenja preveril tudi nastavitve.

Drugi elementi v kotlovnici

Preverimo tudi delovanje varnostnega ventila, pomembna je varnostna raztezna posoda (ekspanzija), ki prevzema povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Napolnjena je s plinom ali zrakom na tlak, ki je označen na napisni ploščici. Da s posodo ni vse tako, kot bi moralo biti, nam pokaže veliko nihanje tlaka med ohlajenim sistemom ogrevanja in sistemom v obratovanju.

Poskusno poženemo obtočno črpalko ogre­valnega sistema. Odvijemo vijak na ohišju črpalke, da priteče nekaj kapljic vode. To pomeni, da črpalka deluje.

Na koncu preverimo še stanje različnih zapornih ventilov. Če pri ventilu opazimo puščanje vode, nam bo serviser zamenjal tesnilo ali vgradil nov ventil. Za vse ventile velja načelo, da jih od pet- do desetkrat na leto odpremo in zapremo. S tem preprostim opravilom v notranjosti odpravimo vse težave, ki jih povzroča nalaganje vodnega kamna.

Razvod, ogrevala in regulacija

V pripravah na ogrevalno sezono ne smemo pozabiti na cevno omrežje, ogrevala in avtomatiko. Cevovode v neogrevanih prostorih in kotlovnici moramo dobro toplotno izolirati. Toplotne izgube neizoliranih cevi lahko znašajo do 10 odstotkov. Večino dela lahko opravimo sami z izolacijskimi žlebaki debeline od 4 do 6 cm.

Ogrevala v prostorih morajo biti pravilno nameščena. Odstranimo pohištvo pred radiatorjem in skrajšamo zavese. Toplotno učinkovitost lahko s tem povečamo za več kot 20 odstotkov. Pri ogrevanju z radiatorji se toplota oddaja predvsem s konvekcijo, zato prah zmanjšuje toplotno prehodnost v prostor. Če je radiator sredi ogrevalne sezone delno hladen, predvsem v najvišjem delu, in je v njem slišati pretakanje vode, ga moramo odzračiti. Z vgradnjo termostatskih ventilov lahko prilagajamo temperaturo v posameznem prostoru, izkoriščamo toplotne dobitke v prostoru in tako prihranimo do 30 odstotkov energije.

Nevarnost napak narašča s ceno investicije

Navedel sem veliko možnosti, kaj vse lahko pri enoletnem sistematičnem pregledu stavbe in napeljav postorimo sami. Seznam ukrepov na stavbi se s tem seveda ne konča. Pri organizacijskih ukrepih ne moremo veliko zgrešiti, nevarnost potencialnih napak narašča s ceno investicije. Veliko jih lahko pričakujemo pri menjavi ogrevalne naprave ali celo ogrevalnega sistema. Celosten pristop je potreben pri menjavi oken, pri kateri so težave pogosto povezane z vgradnjo in obdelavo zunanjega obokenskega prostora. Toplotna izolacija ovoja stavbe pa je zaradi kompleksnosti tako ali tako zgodba zase.