Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Ogrevanje in hlajenje

Ogrevanje: Dobri in slabi načini varčevanja

Nenehno učenje je stalnica bivanja, zato tokrat opisujemo slabe prakse varčevanja pri ogrevanju. Z njimi škodimo bivalnim razmeram, zdravju stanovalcev in konstrukciji hiše. Predvsem pa škodimo celoti in posameznim elementom ogrevalnega sistema, za katerega velja, da najšibkejši člen določa moč celote.
Foto: Ground picture/Shutterstock
Foto: Ground picture/Shutterstock
9. 11. 2023 | 09:47
22. 10. 2024 | 20:36
9:12

Škoda se lahko začne delati že v kurilnici s pomanjkljivim dostopom zunanjega zraka ali pa težave povzroča neprimeren energent, kot je uporaba raznih odpadnih snovi v kotlu na les. Pogosto so vir težav poškodovane ali tehnološko zastarele ogrevalne naprave in neprimeren dimnik. V bivališčih pa opažam največ težav pri pomanjkljivi regulaciji in zapiranju ogreval, ko nas ni doma. Nezanesljivost ogrevanja, obremenjevanje okolja, denarnice in zdravja so resne posledice napačne rabe ogrevalnega sistema.

Ogrevalni sistem je veriga, katere moč določa najšibkejši člen. Težave se lahko začnejo že pri energentu.

PREBERITE ŠE: NA TA NAČIN JE NAJBOLJE SHRANJEVATI ZALOGO DRV

Zavedno in nezavedno

Ravnanje vsakega od nas usmerjajo naša prepričanja. Veliko jih je privzgojenih in priučenih. Veliko življenjskih opravil naredimo rutinsko, o vzrokih in posledicah niti ne razmišljamo. Preprosto verjamemo, da delamo prav. Spremenimo se lahko le, če nas kdo opozori na napačno ravnanje ali pa nam to povzroči škodo. Pri ogrevalnem sistemu je teh možnosti veliko, najhuje je, ko nam kakšen element odpove v ogrevalni sezoni.

Režimi ogrevanja prostorov

Tudi pri dimnikih opažam veliko napak. Predvsem niso prilagojeni energentu, imajo prevelik premer, so slabo in napačno grajeni, niso toplotno izolirani ...

Optimalno ogrevanje prostorov dosežemo s centralno in lokalno regulacijo. Za lokalno skrbi ventil na ogrevalu, za centralno notranji termostat in zunanje tipalo. Slednje je pri hišah v zadnjih desetletjih običajno na severni strani stavbe ter zaščiteno pred vetrom in padavinami, da lahko meri le temperaturo zraka. Centralna regulacija poskrbi, da so vsi prostori enako ogreti. Ker pa so zahteve po toploti različne, si za lokalno regulacijo pomagamo z ventili na radiatorjih ali talnem ogrevanju. Tipična ekstrema sta kopalnica in spalnica. V kopalnici ni toplote nikoli preveč, spanje v hladnem prostoru pa je prijetnejše.


Slabosti ogrevalnega sistema

Ogrevalni sistem je dejansko veriga, katere moč določa najšibkejši člen. Na začetku je ogrevalna naprava, na koncu ogrevalo. Vmes pa razvod z različnimi merilniki, senzorji, obtočnimi črpalkami, ventili in varnostnimi elementi. Težave se lahko začnejo že pri energentu. Vse tri oblike lesne biomase (drva, peleti in sekanci) morajo biti suhe z največ 20-odstotno vlažnostjo. Tudi pri kurilnem olju je treba paziti, da nesnaga z dna cisterne ne zaide v gorilnik. Praviloma so v starejših družinskih hišah vsi kotli premočni. Tudi pri dimnikih opažam veliko napak. Predvsem niso prilagojeni energentu, imajo prevelik premer, so slabo in napačno grajeni, niso toplotno izolirani na strehi podstrešnega stanovanja ali na hladni podstrehi. Kovinski vložek je praviloma vedno dobra odločitev pri prenovi ogrevalnega sistema, pri zamenjavi energenta pa nuja.

Moč ogrevalne naprave

Za starejše stavbe velja, da imajo premočne ogrevalne naprave, saj je nekdaj veljalo, da »od preveč ne boli glava«.

Za starejše stavbe velja, da imajo premočne ogrevalne naprave. Praviloma so bile za 10 do 20 kW premočne že pri vgradnji, saj so nekdaj tudi inštalaterji in trgovci svetovali, da »od preveč ne boli glava«. Kotel take moči je ostal, v družinski hiši pa so se z odhodom otrok zmanjšale ogrevalne površine, prav tako so se z izboljšavami na ovoju (recimo z menjavo oken) zmanjševale toplotne izgube in z njimi se je zmanjšala potrebna moč ogrevalne naprave. Tako še vedno namesto 15 kW deluje v kurilnici kotel s 30 do 50 kW. Tega je smiselno zamen­jati tudi zaradi tehnološke zastarelosti, ne samo zaradi presežne moči. Za premočne kotle so značilni slabi izkoristki, poleg tega se v kurišču naprave nabira kondenz, ki krajša njeno življenjsko dobo.

TRI IZKUŠNJE

Pri ogrevanju prostorov je treba vedeti, da sestavo ogrevalnega sistema in način ogrevanja določajo toplotne izgube na ovoju stavbe. V nadaljevanju navajam tri primere iz prakse, ki to potrjujejo.

Prvi: Pri svetovanju večkrat opišem osebno izkušnjo z napačno lego centralnega termostata v dnevni sobi. Zaradi bližine kamina in pasivnega sončnega ogrevanja skozi okna sem imel po vselitvi v novo hišo obilico neuspešnih poskusov nastavitve primerne krivulje talnega gretja. Kar koli sem naredil, rezultat je bil vedno napačen. Ponoči je talno gretje delalo na polno, podnevi pa nas je zeblo. Potem sem odkril napako in termostat postavil na toplotno nevtralni hod­nik. Prestavitev je bila preprosta, saj sem le prevrtal zid in termostat vgradil na drugi strani. Od takrat je moje edino opravilo, da na računalniku spomladi ugasnem, jeseni pa vključim ogrevalni krog talnega gretja. Za vse drugo skrbi avtomatika. Osrednji termostat v bivalnih prostorih mora biti torej vgrajen na toplotno nevtralno mesto.

Drugi: Lastnik zelo dobro obnovljene starejše družinske hiše na Vrhniki je potreboval tri dni, da je zaznal okvaro na toplotni črpalki. Zaradi dobre toplotne izolacije je temperatura v prostorih padla le za 0,5 stopinje Celzija v 24 urah.

Tretji: Pred vselitvijo v novo hišo sem z družino živel v stari podnajemniški hiši brez toplotne izolacije. Tam sem hitro spoznal, da je 24-urno ogrevanje potratno, saj so bile toplotne izgube na ovoju prevelike. Tako sem uvedel režim, da sem zjutraj pred odhodom ugasnil kotel na kurilno olje, ob prihodu domov pa sem ga znova vključil. Tak sistem priporočam le izjemoma ob ekstremnih toplotnih izgubah na ovoju.

Brezplačni ukrepi

Kurilnico je treba večkrat pomesti, elektronske naprave na kotlih so namreč občutljive na prah.

Organizacijski ukrepi, ki ohranjajo ali celo izboljšujejo kondicijo ogrevalnega sistema, dejansko spadajo med redno vzdrževanje. Kurilnico je treba večkrat pomesti, če imamo plin, toplotno črpalko ali kotel na kurilno olje, če kurimo na drva, pa je potrebno čiščenje vsaj enkrat na teden. Elektronske naprave na kotlih so namreč občutljive na prah, zlasti kotlovnice s pečjo na drva pa morajo biti pospravljene tudi zaradi požarne varnosti.

Marsikdo spregleda ali zapre dostop zunanjega zraka v kurilnico. Zaradi pomanjkanja kisika se poslabša zgorevanje, zato je izkoristek peči manjši, poveča pa se obremenjevanje zunanjega zraka. V kotle nikakor ne spadajo odpadni les, iverica, pohištvo, odpadne tiskovine, oblačila ali ostanki hrane.


Hitra doba vračanja

Tudi pri obstoječem ogrevalnem sistemu imamo kar nekaj možnosti za izboljšave in optimizacijo. Termostatski ventil je dobra rešitev za lokalno regulacijo. Priporočam ga na vseh radiatorjih v vseh prostorih, kamor posije sonce. Toplotna izolacija razvodnih cevi v hladnih prostorih je učinkovit in poceni ukrep. Vedno se splača vgraditi lahko dostopne nadzorne in regulatorne ukrepe na ogrevalnem sistemu.

PREBERITE ŠE: OGREVANJE STAVB: KAKO SE BOMO GRELI V PRIHODNOSTI

Nujne investicije

Stroški takih investicij gredo hitro v tisoče evrov, zato se odločamo na podlagi verodostojnih informacij. Pred kratkim sem imel energetsko svetovanje v okolici Iga. Dve generaciji živita skupaj, vsaka v svoji etaži. Kar nekako samoumevno jim je bilo, da bodo z menjavo oken morali toplotno izolirati tudi fasado za ceno okrog 10.000 evrov.

To sem odsvetoval zaradi treh pomembnih dejstev:

– Na leto porabijo za ogrevanje od 15 do 20 kubičnih metrov domačih drv, medtem ko vodo ogrevajo s sanitarno toplotno črpalko.

– V hiši nimajo nobenih težav s plesnijo.

– Obstoječa fasada je lepo ohranjena teranova na 8 cm debelih kombi ploščah. Namesto nove fasade sem svetoval dva ukrepa v kurilnici, ki bi stala štirikrat manj: prvi je vgrad­nja 2000-litrskega hranilnika tople vode, drugi pa toplotna izolacija cevi razvoda centralne kurjave.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine