V luči sprememb glede ogrevanja in napovedane prepovedi električnih bojlerjev ter nekaterih drugih grelnih naprav smo v Deloindom podkastu gostili neodvisnega energetskega svetovalca in strokovnega vodjo portala ZaEnSvet Matjaža Valenčiča. V pogovoru smo se dotaknili sprememb pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, priporočene temperature v bivalnih prostorih, slovenske (ne)varčnosti ter uporabniških napak pri ogrevanju.
Voditeljico Nino Štajner je zanimalo, kakšna je idealna oz. priporočena temperatura v bivalnih prostorih. Valenčič je pojasnil, da sta to dva ločena pojma – eno je idealna temperatura, ampak ideala ni, kajti vsak ima svoje želje. Drugo pa je priporočena temperatura oz. smernica, ki se je držijo strokovnjaki.
Priporočena temperatura za ogrevanje bivalnih prostorov je 20 °C, z odstopanjem eno stopinjo gor ali dol.
»Priporočena temperatura za ogrevanje bivalnih prostorov je 20 °C, z odstopanjem eno stopinjo gor ali dol, se pravi od 19 do 21 °C. Če je nekomu hladno, rečem naj se obleče. To je tisto, na kar računamo in kar morajo tudi ogrevalni sistemi zagotoviti. Če v večstanovanjski stavbi ni omogočeno 20 °C ±1, potem je nekaj narobe in lahko stanovalci reklamirajo ogrevalni sistem.«
Opozoril je, da višje temperature pomenijo večje stroške ogrevanja in da je prilagodljivost ogrevalnega sistema ključna. »Res je, da so marsikateri stanovalci v večstanovanjskih stavbah nekako razvajeni in želijo imeti višjo temperaturo. Tukaj moramo vedeti, da vsaka stopinja pomeni od 5 do 10 % večji strošek ogrevanja. Se pravi, če nekdo želi živeti pri 25 °C, je to polovico dražje ogrevanje.«
Valenčič meni, da Slovenci nismo dovolj varčni pri ogrevanju in da smo izgubili pomen besede skromnost. Spomnil je na projekt Energetsko učinkovite soseske, kjer so z enostavnimi ukrepi uspeli zmanjšati rabo energije za 20 %. Ob tem je naštel nekaj enostavnih ukrepov, kot so izolacija stavbe, zatesnitev špranj v oknih, morda tudi zamenjava zasteklitve, ki lahko precej pripomorejo k zmanjšanju toplotnih izgub.
Povprašali smo ga tudi po najpogostejših uporabniških napakah pri ogrevanju, kot je izklapljanje ogrevanja ponoči, pohištvo pred radiatorji.
“Izklapljanje peči ponoči je nekako v genih, še od takrat, ko smo ogrevali na premog. Danes ogrevalni sistemi delujejo konstantno 24 ur. Ni potrebe po nočnem izklapljanju, je pa morda zaželena nočna redukcija, da je ponoči malo manj toplo - v spalnici tistih 18 °C, kjer je bolj prijetno bivanje kot pri 22 °C.«
Izklapljanje peči ponoči je nekako v naših genih.
Dotaknili smo se tudi pogoste prakse, ko pred radiatorje radi postavljamo kose pohištva, zavese in podobne prepreke. Energetski svetovalec poudarja, da morajo radiatorji ostati nezakriti, da omogočajo pravilno kroženje zraka.
Vabljeni k poslušanju celotnega podkasta!
Vse doslej objavljene epizode Deloindom podkastov najdete v zavihku PODKASTI. Vabljeni k poslušanju!