Najboljša zaščita pred dimniškim požarom je redno vzdrževanje kurilnih in dimovodnih naprav, svetujejo na upravi za zaščito in reševanje. Poskrbeti je torej treba, da se v dimniku ne nalagajo gorljive obloge oziroma jih pravočasno in strokovno odstraniti. Predvsem je treba zagotoviti čim bolj popolno zgorevanje trdnega kuriva v kurilni napravi.
Pri nepopolnem zgorevanju namreč dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. »Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo. Posledice so lahko tragične, če se požar iz dimnika razširi na stavbo,« opozarjajo na upravi za zaščito in reševanje.
Kako prepoznamo dimniški požar?
Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Dimniški požar zato najprej opazimo zunaj stavbe, običajno nanj opozorijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo »bobnenje«.
Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim. V primeru dimniškega požara je treba zapreti ali vsaj omejiti dovod zraka v kurilno napravo in dimnik.
Upoštevati velja opozorilo, da naj stanovalci ne vstopajo v zadimljene prostore, ampak naj na pomoč pokličejo gasilce. Na upravi za zaščito in reševanje še opozarjajo, da se dimniškega požara ne sme gasiti z vodo, ker se ta v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik: »Prav tako se ne sme odpirati dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor.«
Kako ga preprečimo?