Neodvisnost od fosilnih goriv

Celične tovarne oziroma mikroorganizmi, ki proizvajajo uporaben produkt,  so znani že do sedaj. Med drugim spadajo mednje tudi vinske kvasovke, ki grozdni sladkor spremenijo v alkohol. Slovenski znanstveniki pa so odkrili novo metodo  za izdelavo novih kompleksnih celičnih tovarn v industriji. »Produkcija biogoriv je tipični primer celičnih tovarn. Bioetanol se trenutno proizvaja tako, da imamo kvasovko, ki uporablja sladkorje iz rastlinskega škroba oziroma saharoze, se pravi koruze ali sladkornega trsa, in iz njih izdeluje bioetanol,« pojasnjuje raziskovalec na IJS Uroš Petrovič.

Tovrstne celične tovarne so že znane. Slovenski znanstveniki pod vodstvom Uroša Petroviča pa so razvili povsem novo metodo za natančno določanje genskih elementov in izbiranje poljubnih lastnosti celične tovarne. To pomeni, da lahko po novem izdelamo organizem, ki lahko za proizvodnjo biogoriva namesto koruze uporabi celulozo (ostanke s polj, slamo, koruzne storže ali lesno biomaso). »V osnovi imamo različne mikroorganizme, ki vsak zmore določen korak v proizvodnji oziroma ima natančno določeno lastnost. Mi pa v bistvu kombiniramo te lastnosti. Poiščemo ustrezno kombinacijo genov v vsakem posameznem mikroorganizmu ter jih sestavimo znotraj enega organizma. Tako dobimo celično tovarno, ki je sposobna zelo učinkovite produkcije iz neobičajnih surovin,« razlaga izjemen okoljski dosežek Uroš Petrovič.

Seveda se napredek ne more zgoditi čez noč, zato prve primere naprednih celičnih tovarn lahko pričakujemo v par letih. Biorafinerije, ki bi bile dovolj zmogljive, da bi končne produkte proizvajale v večjem obsegu za trg, pa bi lahko dobili v roku desetih let. V njih bo mogoče proizvajati  vse snovi, ki se trenutno proizvajajo v petrokemični industriji. Takšne biorafinerije bi lahko proizvajale vse od bioetanola do biodizla, nova biogoriva. Z na novo odkrito metodo pa bi lahko proizvajali tudi kompleksne organske spojine v medicini kot je zdravilo za malarijo artemisinin, ki se ga ne da sintetizirati na preprost način s kemijskimi metodami.

Odkritje znanstvenikov je pomembno tudi za našo državo. »V Sloveniji je lesna biomasa dostopna, torej surovino imamo, imamo tudi znanje na področju biotehnologije, potem pa je stvar kemijske industrije ali drugih investitorjev, da se odločijo za tovrstno proizvodnjo zanimivih substanc,« še dodaja Uroš Petrovič.