Ogrevalna sezona po Sloveniji v večini nižinskih krajev z nadmorsko višino do 500 metrov traja od šest do osem mesecev. To pomeni, da mora biti ogrevalna naprava v pripravljenosti od 4500 do 6000 ur. Na leto tako deluje od 1500 do 2000 ur, še dodatnih 200 do 300 delovnih ur pa se porabi v primeru ogrevanja sanitarne vode.

Če živimo v etažnem stanovanju, kjer je vzdrževanje ogrevalnega sistema skrb upravnika stavbe, pred začetkom ogrevalne sezone preverimo predvsem ogrevala: treba je odzračiti radiatorje, jih očistiti prahu in poskrbeti, da niso zaslonjeni s kosi pohištva ali zagrnjeni z zavesami. Če se ogrevamo z etažnim plinskim kotlom, moramo pred začetkom kurjenja poklicati pooblaščenega serviserja, da opravi redni vsakoletni servis, če tega nismo storili po koncu sezone.

Tudi če živimo v svoji hiši, je po kurilni sezoni ali pred njo priporočljivo poklicati serviserja ogrevalnega sistema in dimnikarja. Preveriti je treba delovanje kotla, gorilnika, rezervoarja za gorivo, regulatorja dovoda goriva, temperature, odvod dimnih plinov … Če pred začetkom sezone ne načrtujemo obiska serviserja, sami dovolj zgodaj opravimo testni zagon ogrevalne naprave, da bomo ob morebitnih težavah ukrepali.

PREBERITE ŠE: Priprave na ogrevalno sezono: S pregledom peči ne odlašajmo do zadnjega

Kaj lahko v domači kurilnici naredimo sami

Ker kurilnica po končani kurilni sezoni pogosto postane shramba za razne predmete, ki vanjo ne sodijo, jih umaknemo in prostor očistimo prahu. Pomembno je, da iz kurilnice odstranimo vse gorljive materiale in si zagotovimo varen dostop do vseh delov kurišča.

V kotlovnici preverimo, ali je treba očistiti odprtine in rešetke, ki zagotavljajo dovod svežega zraka, potrebnega za gorenje.

!!galerija!!

Sami lahko preverimo delovanje črpalk na ogrevalnem sistemu, ki niso elektronsko krmiljene. Pred zagonom sistema na prednji strani črpalke z izvijačem odvijemo vijak in zavrtimo rotor v smeri urnega kazalca, saj lahko med večmesečnim mirovanjem zablokira. Poskusno poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema in preverimo, ali se vrti. Če pri vijaku priteče nekaj kapljic vode, to pomeni, da črpalka normalno deluje. Vijak lahko spet privijemo.

Preverimo tudi delovanje varnostnega ventila in premikanje mešalnih ventilov, ki omogočajo ročno upravljanje. Počasi jih premikamo iz ene skrajne lege v drugo, pri čemer ne smemo začutiti, da jih karkoli ovira.

Pomemben varnostni element ogrevalnega sistema je raztezna posoda, ki prevzame povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Njeno ustreznost lahko sami preverimo s trkanjem po obodu. Če doni votlo, je verjetno v redu. Če je slišati, da je posoda polna vode, in če na ventilu priteče voda, jo moramo zamenjati. Če se zdi, kakor da je polna, a na ventilu ne priteče voda, pa jo je verjetno treba napolniti z zrakom – pred tem moramo zmanjšati tlak v sistemu z izpustom vode. Na neustrezno delovanje raztezne posode lahko sklepamo tudi po večjem nihanju tlaka med ogretim in hladnim sistemom ogrevanja.

PREBERITE ŠE: Pred novo kurilno sezono pozivi k ukrepom za večjo varnost

Najprej obisk dimnikarja

Obisk dimnikarja in serviserja naročimo pred začetkom kurilne sezone, če za to ni­smo poskrbeli po koncu prejšnje. Priporoč­ljivo je, da delo najprej opravi dimnikar. Rezultat delovanja ogrevalnega sistema, predvsem peči in gorilnika, bo namreč dober le, če bosta dimnik in peč temeljito očiščena. Dimnikar bo očistil tudi zračnike, ki so namenjeni dovodu zgorevalnega zraka do kurilne naprave. Pogostost izvajanja dimnikarskih storitev v kurilni sezoni je predpisana. Vse naprave je treba pregledati enkrat na leto, pogostost čiščenja pa je pri malih kurilnih napravah (z močjo do 50 kW, ki so običajne v gospodinjstvih) odvisna od vrste goriva. Peči na trdna goriva je treba čistiti štirikrat v sezoni, na biomaso dvakrat, na tekoče in plinasto gorivo enkrat, pri slednjih je treba tudi enkrat v sezoni izvesti meritve dimnih plinov.

Skrb serviserja ogrevalne naprave pa je preverjanje in čiščenje dovoda za gorivo, filtrov ter nastavitev gorilnika. Najpomembnejše pri pečeh na tekoča goriva so meritve. Pred začetkom sezone je treba preveriti sajavost, vsebnost ogljikovega dioksida, temperaturo dimnih plinov in izkoristek peči.

Naša skrb
• Pred začetkom kurilne sezone in med njo večkrat preverimo, ali so radiatorji odzračeni. Če je ta pogoj izpolnjen, je ogrevanje tudi do 15 odstotkov učinkovitejše. Radiatorje odzračujemo, ko je ogrevalna naprava izklopljena. Odzračevalni ventil na njih odpremo z ustreznim ključem, s posodo ali krpo pa prestrežemo iztočene kapljice vode. Ko iz odzračevalnega ventila priteče voda, je radiator odzračen.
• Prostore je bolj smiselno ogrevati z več mlačnimi radiatorji kot z enim ali dvema vročima.
• Če ponoči zastiramo okna s polkni, roletami ali debelimi zavesami, zmanjšamo uhajanje toplote navzven.
• Za toplotno energijo skrbimo med kurilno sezono tudi s pravilnim prezračevanjem. Vsaj trikrat na dan za dve do štiri minute naredimo prepih v stanovanju oziroma vsaki etaži hiše, tako da odpremo vsa okna ter vsa notranja in zunanja vrata. Z okni, odprtimi na nagib, izgubljamo zelo veliko toplote, pa tudi ohlajamo okensko špaleto, zato se na njej lahko začne nabirati kondenz.
• S termostatskimi ventili na radiatorjih laže nadzorujemo temperaturo zraka v prostorih in prihranimo do 30 odstotkov toplotne energije, saj uravnavajo dotok tople vode v radiatorje glede na želeno temperaturo v prostoru.
• Pohištvo, police in zavese, ki zakrivajo radiatorje, moramo odstraniti, saj so zastrti radiatorji potratni in manj učinkoviti, zrak okoli njih ne more krožiti.
• Sušenje perila na radiatorjih ni priporočljivo, tako zaradi varčevanja z energijo kot zato, ker poveča možnost za nastanek plesni, ki se razvije kot posledica kondenzacije vodne pare na zunanjih stenah in stropih.