Pri toplovodnih kotlih na plin, drva ali olje je smiselno razmisliti o menjavi, ko začnejo puščati. »Enako velja v primeru, ko je kotel star več kot 20 let in pri dimnikarskih meritvah ne dosega več minimalnih zahtev za emisije,« pojasni Marko Rojs, univ. dipl. gosp. inž., iz Energetsko podnebne agencije za Podravje. Pri toplotni črpalki o menjavi razmislimo takrat, ko se pokvari hermetično zaprt kompresor. Ta ima predvideno življenjsko dobo, ki je kombinacija obratovalnih ur in vklopov naprave. Prav tako je čas za spremembo, če imamo zaradi cene energenta zelo visoke stroške.

Dobro načrtovanje prihrani čas

Menjava ogrevalnega sistema poteka tako, da se najprej izvede pregled trenutnega sistema in naredi izračun toplotnih potreb stavbe. Na podlagi tega se izbere najustrez­nejši sistem glede na potrebe, prostor in proračun. Treba je načrtovati dela, kot sta odstranitev starega sistema in prilagoditev prostora, izvede se namestitev novega sistema in priključitev na obstoječe inštalacije. Po preizkusu in nastavitvi sistema se mora uporabnik seznaniti z njegovim delovanjem. Skrbeti mora za redne preglede, ki zagotavljajo učinkovitost in varnost delovanja.

PREBERITE ŠE: PRI PEČEH NA LESNA GORIVA NI SPREMEMB

Postopek menjave ogrevalnega sistema običajno traja od enega do pet dni, odvisno od kompleksnosti dela in vrste novega sistema: manjši ogrevalni sistem (plinski kotel, električni bojler) je mogoče zamenjati v dnevu ali dveh, kompleksnejši sistem (toplotna črpalka, talno ogrevanje) pa v treh do petih dneh. Upoštevati je treba še morebitne dodatne posege, od gradbenih del do prilagoditev napeljav, ki lahko potrebni čas podaljšajo za nekaj dni. Mogoče nevšečnosti so, da smo nekaj časa brez ogrevanja ali tople vode, dela spremlja nekaj hrupa in prahu. Monterji bodo potrebovali dostop do tehničnih prostorov, dimnikov, inštalacij, če so potrebne večje prilagoditve, to lahko pomeni manjše gradbene posege, kot so preboji sten ali prilagoditve cevi. Delo je običajno hitro končano, če je dobro načrtovano.

Veliko možnosti

Pri izbiri novega ogrevalnega sistema je treba upoštevati več dejavnikov. Eden med njimi je velikost stavbe, saj večja ali bolj potratna stavba zahteva močnejši sistem. Pomemben je še okoljski vpliv, še posebno če želimo ne le učinkovito, temveč tudi okolju prijazno rešitev. »Ne gre zanemariti cenovne dostopnosti energenta in prostorske razpoložljivosti,« svetuje Boris Gojkošek, produktni vodja v podjetju Seltron, in nadaljuje: »Zaupajte uveljavljenim proizvajalcem, ki ponujajo izdelke z daljšo življenjsko dobo, saj to prinaša dolgoročne prihranke.«

Danes je na voljo veliko vrst ogrevalnih sistemov, poudari Rojs. Eden od njih je ogrevanje z biomaso, pri čemer se uporablja lokalni vir energije, kot so polena ter lesni peleti ali sekanci. Gre za obnovljivi vir energije z nizkimi obratovalnimi stroški, vendar je potreben prostor za skladiščenje peletov ali drv, ročno nalaganje, redno čiščenje kotlov.

V zadnjem času so najbolj priljubljene toplotne črpalke. Uporabljajo toploto zraka, vode ali zemlje. So energetsko učinkovite in okolju prijazne, imajo nizke obratovalne stroške in dolgo življenjsko dobo. Ogrevajo lahko tudi sanitarno vodo. Začetna investicija je nekoliko višja, učinkovitost pa je (zlasti pri sistemih zrak-voda) precej odvisna npr. od razlike med temperaturo zunanjega zraka in temperaturo ogrevalnega sistema (voda ali zrak v notranjem sistemu). Manjša ko je razlika, bolj učinkovito bo delovala toplotna črpalka. Učinkovitost je prav tako odvisna od drugih dejavnikov, kot sta grelno število COP (razmerje med proizvedeno toplotno in porabljeno električno energijo) in pravilna izbira toplotne črpalke.

Pri plinskem kotlu sta energenta lahko zemeljski plin (kjer je dostopno plinovodno omrežje) ali utekočinjeni naftni plin. Tovrstno ogrevanje je učinkovito, strošek energenta pa se razlikuje: zemeljski plin je med cenovno ugodnejšimi, medtem ko je utekočinjen naftni plin (UNP) med dražjimi energenti. Plinski kotli so primerni za hladnejša območja, omogočajo hitro ogrevanje, preprosto uporabo, a povzročajo emisije CO2.

Kotel na kurilno olje je preizkušen sistem z učinkovitim zgorevanjem. Je manj okolju prijazen zaradi emisij CO2, medtem ko so sončni toplotni sistemi okolju prijazni, saj uporabljajo sončno energijo za ogrevanje vode. Slabost je, da so odvisni od sončnega vremena, zato se uporabljajo predvsem za pripravo sanitarne tople vode v poletnem času. Ena izmed možnosti je tudi električno ogrevanje, ki vključuje električne radiatorje, talno ogrevanje in IR-panele. Slednji so manj primerni kot edino ogrevanje večjih prostorov zaradi višjih stroškov električne energije.

Po Rojsovih besedah se največji razvoj dogaja na področju toplotnih črpalk in sistemov za rabo lesne biomase. »Ti dve tehnologiji predstavljata tudi lokalno najbolj smiselne rešitve. S tem, da so sistemi na lesno biomaso bolj primerni za manj urbana območja, v primeru samooskrbe in večje kotlovnice. Emisije CO2 so pri teh dveh tehnologijah najnižje.«

!!galerija!!

Sprememba zakonodaje

Slovenija in Evropska unija načrtujeta dolgoročno opustitev fosilnih goriv za ogrevan­je, vključno z zemeljskim plinom in UNP, z namenom doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050. V praksi to pomeni prehod na obnovljive vire energije in vse strožje omejitve glede vgradnje in uporabe kotlov na zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Nova zakonodaja predvideva prepoved vgradnje novih kotlov na zemeljski plin ali UNP v novogradnjah oz. postopno opuščanje uporabe plinskih kotlov v obstoječih objektih, namesto tega se bo spodbujal prehod na obnovljive vire energije, kot so toplotne črpalke, sistemi na biomaso, sončna energija ali daljinsko ogrevanje. Opušča se tudi tradicionalno električno ogrevanje, če temelji na starejših, neučinkovitih tehnologijah.

Energetske izkaznice in izračuni toplotnih potreb

Energetska izkaznica stavbe pomaga lastnikom in kupcem oceniti stroške ogrevanja in hlajenja. Izračuni toplotnih potreb so ključni za pravilno dimenzioniranje ogrevalnega sistema. Napačna ocena lahko pomeni, da bo sistem prešibek ali premočan, kar vpliva na udobje in stroške. Pravilni izračuni omogočajo optimizacijo porabe energije, s čimer dosežemo nižje stroške in večjo energetsko učinkovitost, ter so ključni za sprejemanje premišljenih odločitev glede porabe energije in trajnostne gradnje.

PREBERITE ŠE: TO JE PRAVI ČAS, DA VKLOPITE CENTRALNO OGREVANJE

Višina naložbe

Stroški menjave ogrevalnega sistema so odvisni več dejavnikov. »Glavni dejavniki, ki vplivajo na ceno, so vrsta izbranega sistema, obseg del in pripravljalna dela,« razloži Gojkošek. Okvirno pravi, da znaša strošek menjave plinskega kotla od 2000 do 5000 evrov (z montažo), vgradnja toplotne črpalke stane od 6000 do 15.000 evrov, odvisno od tipa (zrak-voda, zemlja-voda), kotla na biomaso od 5000 do 12.000 evrov, odvisno od velikosti in zahtevnosti sistema. »Stroški za montažo in delo so običajno od 1000 do 3000 evrov, odvisno od obsega prilagoditev (priključki, cevi, napeljave). Kompleksnejši sistemi, kot so toplotne črpalke, zahtevajo več dela, kar tudi lahko poviša stroške.«

Za natančnejšo oceno je priporočljivo pridobiti več ponudb in preveriti možnosti subvencij, svetuje sogovornik. Povprečen čas povrnitve investicije v menjavo je pri toplotnih črpalkah od sedem do petnajst let, pri plinskih kondenzacijskih kotlih od tri do sedem let ter pri sistemih na biomaso od pet do deset let.