Po podatkih iz leta 2023 se pri nas z lesno lesno biomaso ogreva 240.000 gospodinjstev, s poleni kar petkrat več kot posamično s peleti in sekanci. Biomasa kot primarni energent je najbolj razširjena na podežel­ju in v manj strnjenih naseljih, k čemur najbolj prispevajo lasten gozd, dostopnost ugodnih ponudnikov drv in dovolj razpolož­ljivega prostora za hranjenje lesa na prostem in v kurilnici. Poleg tega je ogrevanje z drvmi med cenovno najbolj ugodnimi možnostmi, dražje je ogrevanje s peleti. Ti praktični razlogi gredo po svoje v korak s smernicami države, po katerih kotli na biomaso zaradi emisij izpušnih plinov in trdnih delcev v strnjenih naseljih niso zaželeni, vendar niso prepovedani. Lahko pa občine s svojimi lokalnimi energetskimi koncepti omejijo kurjenje z lesom pri novogradnjah v strnjenem naselju v primeru onesnaženosti zraka.

PREBERITE ŠE: TO JE PRAVI ČAS, DA VKLOPITE CENTRALNO OGREVANJE

Za družinske hiše polena in peleti

Čeprav je les kot obnovljivi vir ogljično nevtralen, pri zgorevanju nastajajo lokalne emisije (trdni delci, dušikovi, žveplovi oksidi). Poleg tega je ogrevanje z najcenejšo obliko lesne biomase, sekanci, zaradi potrebe po velikem zalogovniku zanje in hrupu pri transportu primernejše za večje sisteme daljinskega ogrevanja, ki imajo ustrezno čiš­čenje dimnih plinov. Za družinske hiše so torej primernejši kotli na polena in pelete, velja pa omeniti velikansko razliko med starimi stavbami s starimi napravami in novogradnjami s sodobnimi kotli na biomaso.

Prvič, ker so stare stavbe energijsko potratne, lahko porabijo za ogrevanje tudi do desetkrat več energije kot novogradnje, poleg tega imajo stari kotli zaradi drugačne tehnologije zgorevanja zelo slab izkoristek in s tem večje emisije izpušnih plinov. V nadaljevanju zato pišemo o lastnostih sodobnih kotlov na biomaso, ker pa to ogrevanje kljub avtomatizaciji v primerjavi z drugimi načini zahteva največ dela, prav tako opozorimo, o čem vse morajo investitorji (predvsem pri novogradnjah) razmisliti. Čeprav je ogrevanje na les cenovno konkurenčno, ni idealno za vse tipe stavb.

Kotli na polena so najboljša izbira za gospodinjstva, ki imajo svoja drva ali jih kupujejo neposredno pri lastniku gozda. Omejitev sta lahko prostor za shranjevanje kuriva in velikost kotlovnice, v kateri mora stati tudi hranilnik toplote. V stavbi moramo imeti ustrezno dimenzionirane dimne tuljave, v kotlovnici pa dovod svežega zraka.

Kotel na biomaso mora spremljati hranilnik toplote

Sodobni kotli na polena delujejo na uplinjanje ali spodnje stransko odgorevanje, imajo funkcije, kot so samodejni vžig, samodejna regulacija dovoda zgorevalnega zraka ipd. in izkoristek zgorevanja presega 90 odstotkov. Zahtevajo pa nekaj dela: ročno nalaganje drv (v prehodnem obdobju vsakih nekaj dni, v hudi zimi tudi večkrat na dan) in praz­njenje pepela vsakih nekaj dni.

Ogrevalni sistem na polena je energijsko učinkovit, če je povezan z velikim hranilnikom toplote oz. hranilnikom tople vode (HTV; od 2000 do 3000 litrov), drugače veliko toplotne energije zaradi nepopolnega zgorevanja izpustimo v zrak. Polena najučinkoviteje gorijo, ko imajo dovolj zraka. Pri tem se naenkrat sprosti veliko toplotne energije – običajno preveč za trenutno ogrevanje hiše, zato jo je priporočljivo shraniti. HTV je torej začasno skladišče odvečne top­lotne energije; v ogrevalni sistem jo pošilja, ko kotel ne deluje.

Kotli na pelete so priljubljeni zaradi pre­proste uporabe in visokega izkoristka. Prednost je avtomatizacija nalaganja goriva v zgorevalni prostor. Hranilnik toplote zaradi kontinuiranega odmerjanja peletov v kotel ni nujen. Peleti so v primerjavi z drvmi okoljsko manj prijazni, ker je za njihovo pripravo potrebna energija.

Obstajajo tudi kotli, ki omogočajo kurjenje dvojega goriva. Za družinske hiše so primerne izvedbe na polena in pelete z ločenima kuriščema, ki preklopijo z enega goriva na drugo brez prekinitve delovanja. Peči, pri katerih obe gorivi zgorevata v istem kurišču, praviloma dosegajo dober izkoristek le z enim gorivom.

Tehnologija novih kotlov

Razvoj pri vseh vrstah ogrevalnih naprav sledi trendom energetske učinkovitosti, vanje se vgrajuje vedno več avtomatike in pametnih povezav. To naj bi kar najbolj olajšalo delo uporabniku, poleg tega avtomatika skrbi za optimalno delovanje celotne ogrevalne verige. Takšno vlogo ima pri sodobnih kotlih na lesno maso predvsem lambda sonda, posebni senzor oz. toplotno tipalo, ki poskrbi za optimalen dotok kisika v kurišče, da je izgorevanje čim boljše. Izkoristki peči na biomaso zato presegajo 90 odstotkov, še boljši pa so, če je peč kondenzacijska, kar pomeni, da dodatno izkoristi toploto dimnih plinov.

Nekateri kotli imajo prav tako vgrajen sistem za samočiščenje pepela, boljša je toplot­na in zvočna izolacija, zaradi katere je delovanje tišje, novi materiali zmanjšujejo vpliv korozije, zaradi večjih izkoristkov so lahko dimniške cevi manjšega premera.

V nekaterih elementih pa ni razlike med novim in starim kotlom. Še vedno potrebuje kurilnica na biomaso večjo površino, še vedno je treba zagotoviti dotok kisika v kurišče, čistiti kurilnico, kurilno napravo in dimnik, uporabljati suho biomaso.

PREBERITE ŠE: OGREVANJE: PRIMERJAVA SISTEMOV ZA GOSPODINJSTVA

Subvencije

Ob zamenjavi stare kurilne naprave v stavbi za novo na lesno biomaso je mogoče pri Eko skladu uveljavljati do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma prejeti največ 5000 evrov subvencije. Če gre za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso v novogradnji oziroma kurilna naprava ne bo zamenjala stare, je subvencija lahko 20-odstot­na oz. znaša največ 2000 evrov.