Da deluje optimalno, pa mora investitor spoznati pot do 109 odstotkov izkoristka, urediti odvajanje kondenzata in razumeti delovanje vleka na 52 stopinj Celzija ogretih dimnih plinov v PVC-dimniku. Dobro je vedeti, da gre lahko dimnik do 11 kW močnega kotla na fasado, zato klasičnega sploh ne potrebujemo. Pomembno je poznati razliko med zemeljskim plinom in utekočin­jenim naftnim plinom (UNP), ki je derivat pri predelavi surove nafte. V prispevku si bomo ogledali značilnosti plinskih ogrevalnih naprav, sodobne kondenzacijske kotle bomo primerjali s staro tehnologijo in pregledali možnosti za prilagoditev obstoječih dimnih tuljav na kondenzacijsko tehnologijo.

PREBERITE ŠE: PLIN - PREDNOSTI SODOBNIH KOTLOV

Lastnosti energenta

Plin uvrščamo med fosilna goriva, kot sta premog in nafta. V vseh so ogljikovodiki, ki so spojine ogljikovih in vodikovih atomov. Ogljik in vodik med gorenjem reagirata s kisikom, tvorita se ogljikov dioksid (CO₂) in voda (H₂O), pri pomanjkanju kisika pa še strupeni ogljikov monoksid (CO). Med gorenjem se sprošča energija v obliki svetlobe in toplote. To izkoriščamo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter pogon strojev.

Plini se med seboj razlikujejo po izvoru, kurilnosti, enoti obračuna in ceni. Najbolj se razlikujeta zemeljski plin (do uporabnika pride po plinovodu, v žargonu se imenuje mestni plin) in utekočinjeni naftni plin (UNP), ki je shranjen v plinohramu. Gre za energent s široko paleto uporabe v gospodinjstvu, kmetijstvu, živinoreji, vrtnarstvu, industriji, proizvodnji in soproizvodnji elektrike ter kot pogonsko gorivo za avtomobile, viličarje in druge delovne stroje. Pri zgorevanju nastaja malo ostankov, prahu in trdnih delcev, zato je obremenjevanje okolja minimalno, v kontekstu podnebnih sprememb je sporen le izločeni CO₂.

Zemeljski plin prihaja v Slovenijo po dveh neodvisnih visokotlačnih priključkih, kar zagotavlja zanesljivo oskrbo. Je lažji od zraka, a je v določenem razmerju z zrakom lahko eksploziven. Sam je brez vonja, zato mu v omrežju iz varnostnih razlogov dodajajo v ustreznem razmerju značilen vonj, po katerem lahko v prostoru zaznamo njegovo prisotnost. Priključitev na plinovodno omrežje omogoča neprekinjeno oskrbo z zemeljskim plinom za ogrevanje stanovanj, sanitarne tople vode in kuhanje brez lastnih zalog (npr. plinskih jeklenk ali plinohramov).

Sodobno ogrevanje s plinom

Pomembno je vedeti, da lahko ob zamen­javi starega plinskega kotla s sodobnim z visokimi izkoristki prihranimo od 30 do 40 odstotkov stroškov za ogrevanje. V nasprotju s standardnimi in nizkotemperaturnimi plinskimi kotli proizvajajo kondenzacijski do nekaj litrov kislega kondenzata na dan. Tega moramo izpustiti v kanalizacijo, kjer se z vodo nevtralizira.

Regulacija plinskih naprav je preprosta in zanesljiva, redni vzdrževalni stroški pa so minimalni. Prehod z uporabe UNP na zemeljski plin je preprost, poskrbeti le treba le za zamenjavo šob v kotlu.

Cenovna primerjava

Kadar pri svetovanju primerjam cene med posameznimi energenti, izpostavim tri bist­vene postavke odločanja. Prva je letni izkoristek kurilne naprave. Pri plinu gre do 98 odstotkov, medtem ko je spodnja meja lahko tudi okrog 60 odstotkov, odvisno od starosti, kakovosti, vzdrževanja in nastavitev kotla.

Druga postavka je cena koristne energije v centih za kilovatno uro. Ta podatek je vsakemu potrošniku lahko razumljiv, saj so to cene pretvorjene energije, ki jo resnično uporabimo in tudi plačamo. Pri UNP je recimo lahko razlika med dobrim in slabim kotlom – pri trenutnih cenah – tudi do 3 cente za kilovatno uro.

Tretja postavka je v odstotkih izražena cena energenta, ki se navadno primerja s ceno kurilnega olja. Tako so polena za približno 70 odstotkov, zemeljski plin pa za približno 40 odstotkov cenejši od kurilnega olja. V nasprotju s tema ogrevalnima viroma je UNP od kurilnega olja za okoli 40 odstotkov dražji. Primerjava velja za sedanje cene, glede na negotovo gibanje cen energentov v prihodnje pa povejmo, da so se doslej razmerja med njimi v grobem ohranjala.

Cena energenta le ena od postavk pri načrtovanju ogrevalnega sistema. Kot vemo, je treba k njej prišteti še ceno investicije in ceno letnega vzdrževanja. Pri investiciji v plin bomo privarčevali pri kotlovnici, zagotoviti pa bomo morali dovod zraka, primeren dimnik in odvod kondenzata. Vzdrževanje plinskih ogrevalnih naprav je rutinsko delo za dimnikarja in serviserja, za domače mojstre pa hudo nevarno.

Trije razredi učinkovitosti plinskih kotlov

Kdor danes kupuje nov plinski kotel za centralno ogrevanje, se bo brez dvoma odločil za sodobnega kondenzacijskega, ki ima od 104- do 109-odstotno učinkovitost. Za razred slabši so nizkotemperaturni z 89- do 93-odstotno učinkovitostjo. V tretji razred spadajo standardni plinski kotli z učinkovitostjo od 64 do 70 odstotkov. Te se splača hitro zamenjati, saj je jasno razvidna razlika med boljšo in slabšo tehnologijo, med večjo in manjšo učinkovitostjo. Vse to je merljivo v denarju za stroške obratovanja.

Od kod 109 odstotkov

Sodobni kondenzacijski plinski kotli morajo zadostiti celi vrsti zahtev, posebno glede energetske učinkovitosti in emisij. Normni izkoristek kotla – do 109 odstotkov – se zdi na prvi pogled nemogoč, pojasni ga definicija. Za izračun se kot referenčna vrednost uporablja kurilna vrednost goriva, ki ne upošteva dela toplotne energije, ki ga je mogoče pridobiti s kondenzacijo vodne pare iz ohlajenih dimnih plinov. Ta latentni del zgorevalne toplote, ki se pri klasičnih kotlih skozi dimnik odvede v okolico, se pri kondenzacijskih s pridom izkoristi.

PREBERITE ŠE: OSEM ODSTOTKOV PREBIVALCEV EU LANI BREZ USTREZNEGA OGREVANJA DOMOV

!!galerija!!

Nizkotemperaturni in kondenzacijski kotli

Nizkotemperaturni in kondenzacijski kotli so rezultat razvoja toplovodnih kotlov z namenom doseči visoke izkoristke z izkoriščanjem senzibilne in latentne toplote v dim­nih plinih. Pomembno je tudi kakovostno zgorevanje za najmanjše mogoče emisije. Običajno se pri novogradnjah ali prenovah odločimo za nizkotemperaturni režim ogrevanja, ki ga omogoča talno, stensko ali stropno ogrevanje.

Pri ogrevanju z nizkotemperaturnimi kot­li imajo dimni plini na izhodu iz kotla že zelo nizko temperaturo (105 stopinj Celzija). Na poti skozi dimnik se še dodatno ohladijo. Če pade temperatura pod temperaturo rosišča, se na stenah dimnika pojavi kondenzat in poškodbe so neizogibne. Kontrolo obstoječega dimnika ali dimenzioniranje novega moramo zato prepustiti projektantu.

Vgradnja kondenzacijskega kotla vedno zahteva izdelavo novega dimnika v celoti ali vgradnjo nove tuljave v obstoječega. Zaradi nizke temperature dimnih plinov (52 stopinj Celzija) morajo biti materiali dimnih naprav korozijsko odporni proti agresivnemu kondenzatu. Pri kurilnih napravah manjše moči v družinskih hišah lahko kondenzat odvajamo naravnost v kanalizacijo.

Za izkoristek kondenzacijskega kotla je pomemben tudi temperaturni režim, v katerem deluje ogrevalni sistem. Najboljši izkoristek se doseže pri nizkotemperaturnem talnem gretju.

Sestava ogrevalnega sistema

V kurilnici se začne razvod, ki pripelje toplo vodo do ogreval v prostorih in pip za sanitarno vodo. Kurilnice pravzaprav skoraj ne potrebujemo, saj so vsi elementi plinskega ogrevalnega sistema majhnih mer. Potrebni pa so primeren dimnik, učinkovit odvod kondenzata in zadovoljiv dotok zunanjega zraka za potrebe zgorevanja plina.

Pogosto sta oba sistema – za ogrevanje prostorov in sanitarne vode – nameščena v eni napravi. Ta tako zmore pripraviti nižjo temperaturo ogrevalnega kroga za gretje prostorov in višjo temperaturo sanitarne vode. Ogrevanje prostorov je lahko nizko- (talno, stensko, stropno) ali visokotemperaturno (radiatorji). Priprava tople sanitarne vode je lahko sprotna, kar pomeni, da ni nobenih zalog. Ko se odpre pipa za toplo vodo, se v kotlu vžge modul za ogrevanje sanitarne vode. Drugi način je ogrevanje vode v bojlerju in na zalogo, kakršnega poznamo pri drugih energentih.