Kondenzacijske plinske peči, primerne tako za zemeljski kot utekočinjeni naftni plin, pa ne prinašajo samo velikega prihranka zaradi manjše porabe plina, temveč imajo zaradi majhnih emisij veliko manjši vpliv na okolje, poleg tega so varnejše, posebno v primerjavi s starimi plinskimi pečmi za etažno ogrevanje, ki so bile velikokrat nameščene v kopalnicah in so za zgorevanje izrabljale zrak iz prostora. Ni odveč znova opozoriti, da moramo po sedanjih predpisih v vsakem prostoru, kjer se uporablja kotel, ki črpa zrak za zgorevanje iz prostora, namestiti merilnik ogljikovega monoksida. Sodobni kotli imajo lastni dovod zgorevalnega zraka.
Kondenzacijska tehnologija
Novi plinski kotli se danes večinoma vgrajujejo v starejše hiše in stanovanja kot zamenjava za dotrajane plinske peči in druge zastarele naprave za ogrevanje prostorov in sanitarne vode predvsem tam, kjer je mogoč priklop na zemeljski plin. Kondenzacijski plinski kotel je pogosto tudi del hibridnih ogrevalnih sistemov: najpogosteje v kombinaciji s toplotno črpalko zrak/voda.
Za montažo kondenzacijske plinske peči so potrebni ustrezna dimna tuljava, možnost odvajanja kondenzata, ki nastaja ob delovanju, v kanalizacijski odtok in zajem zgorevalnega zraka. Slednjemu je najpogosteje namenjen del obstoječe dimne tuljave, katere premer je večji od premera vanjo vstavljene cevi za odvod dimnih plinov.
Prednost plinskih kondenzacijskih peči so tudi zelo tiho delovanje in majhne dimenzije, zato jih je mogoče postaviti v vsak prostor, pri stenskih različicah pa je ohišje oblikovano tako, da se zlije s preostalo opremo v bivalnih prostorih.
Kombinacija s toplotno črpalko
Pri zamenjavi ogrevalnega sistema je mogoča tudi vgradnja hibridnega sistema, ki je kombinacija kondenzacijskega plinskega kotla in toplotne črpalke zrak/voda.
Takšen sistem je primeren za starejše stanovanjske hiše, ki imajo inštalacijo na plin, lastniki pa v prihodnosti načrtujejo energijsko sanacijo. V neizolirani hiši z velikimi toplotnimi izgubami bi denimo pri hibridnem sistemu pretežno delovala plinska peč, po zamenjavi stavbnega pohištva in sanaciji toplotnega ovoja pa bi za pridobivanje toplote v običajni zimi zadostovala toplotna črpalka, medtem ko bi pri zelo nizkih temperaturah regulacija preklopila na plinski kotel.
Ogrevanje z visoko učinkovitimi kondenzacijskimi kotli pa ni edina napredna uporaba plina v ogrevalni tehniki. Druga možnost so toplotne črpalke, ki za delovanje ne uporabljajo elektrike, temveč plinski motor z notranjim zgorevanjem.
Toplotna črpalka s plinskim motorjem omogoča ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode. Pri porabi primarne energije so kompresijske plinske toplotne črpalke učinkovitejše od električnih, ker lahko odpadno toploto, ki nastaja med zgorevanjem, uporabijo za ogrevanje.
Subvencionirana zamenjava plinskega kotla
Za vgradnjo plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje je mogoče dobiti subvencijo Eko sklada za starejše stanovanjske stavbe, priklopljene na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, vendar le na območju občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, tam, kjer je skladno z lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina. Občine s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka so Mestna občina Celje, Hrastnik, Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor (aglomeracija), Mestna občina Murska Sobota, Mestna občina Novo mesto, Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Subvencija je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe oziroma dele stanovanjskih stavb, za katere je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo ali spremembo namembnosti izdano pred 1. julijem 2010.