Veliko nemarnosti pri kuriščih z ročnim dodajanjem drv

V državi imamo ogromno individualnih peči na lesno biomaso, ki s trdnimi delci onesnažujejo zrak. Med okoli 550.000 malimi kurilnimi napravami je okoli 100.000 takih, ki niso očiščene in pregledane, pravi Iztok Zemljič, podpredsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije. Vendar to niso le kurilne naprave v gospodinjstvih, ampak tudi v hotelih, industrijskih ali večstanovanjskih objektih ... »Za kar četrtino od njih je dvomljivo, kakšne kakovosti so,« pravi Iztok Zemljič. Na Agenciji za okolje opozarjajo, da imajo male kurilne naprave v Sloveniji kar dvotretjinski delež pri skupnih izpustih delcev.

Pravzaprav je manj zadrege, če se ogrevate na plin ali kurilno olje, ker sta to področ­ji, ki sta dobro urejeni v teoriji in praksi, opozarja Zemljič. Za nakup peči na kurilno olje se odločajo ljudje, ki jim nizka cena ni glavno merilo, pri pečeh na plin pa se je veliko spremenilo po letu 2012, po smrti teh mladih ljudi na Rogli, ko so začeli ljudje predpise končno upoštevati zaradi zavedanja, da gre tudi za njihovo varnost.

Kaj je mala kurilna naprava na trdno gorivo
Mala kurilna naprava na trdno gorivo je namenjena za ogrevanje prostorov v stavbah, sanitarne vode ali obojega, če je njena vhodna toplotna moč manjša od 1 MW. Med male kurilne naprave sodijo tudi enosobne kurilne naprave za ogrevanje prostora, v katerega so postavljene, s štedilniki vred.

Neustrezni so lahko peč, les in način kurjenja

Kljub temu lesno gorivo samo po sebi ni neustrezno. Težave nastanejo zaradi neustrez­ne peči, neprimerne vgradnje, neustrezno pripravljenega goriva in neprimernega kurjenja. Les je CO2-nevtralen energent, ki bo na razpolago še dolgo, saj je Slovenija bogata z lesom. »Področje kurilnih naprav na lesno biomaso pa je popolnoma ne­urejeno,« opozarja Zemljič, čeprav je po sedanjih predpisih dopustna samo vgradnja centralnih kurilnih naprav po standardu SIST EN 303-5, ki se uvrščajo v razred 5. Le te izpolnjujejo emisijske norme, ki so zahtevane za male in srednje velike kurilne naprave. Sem spadajo tudi sodobne peči na les z avtomatskim dodajanjem kuriva in samodejno regulacijo dovoda zgorevalnega zraka, ki dosegajo tudi do dvajsetkrat manjši izpust.

PREBERITE ŠE: Pravilno kurjenje z drvmi: Suha polena in skrbno kurjenje zmanjšujejo emisije

Izziv ostajajo predvsem male peči na lesno biomaso, torej enosobne kurilne naprave, ki jih je največ predvsem zato, ker je les najbolj razširjeno kurivo, dostopno in poceni. »Kmetje vedo, da je drva treba leto dni sušiti, da so suha in primerna za kurjenje. Nekateri pa računajo, da se bodo ogrevali z drvmi, ki jih kupijo pri velikem trgovcu na paletah, vendar ta niso suha, saj še vedno vsebujejo 30 in več odstotkov vlage. Takšna niso primerna za kurjenje, ker ne dajo moči in le onesnažujejo okolje,« pravi Iztok Zemljič, ki opozarja, da bi prodajalci morali jasno zapisati, kakšna drva v resnici prodajajo: drva, ki bi jih kupci morali še pol leta ali leto dni sušiti na zraku.

!!galerija!!

Suhost lesa je prvi pogoj

Pri pečeh na lesno biomaso, torej tudi pečeh s kuriščem z ročnim dodajanjem drv, med katere spadajo kamini, kaminske peči, lončene peči in štedilniki na trdno gorivo, je suhost lesa le prvi od treh pogojev za kakovostno zgorevanje. Poleg tega, da mora imeti les 20-odstotno ali manjšo vsebnost vode, morajo biti polena nasekana in primerne velikosti, da ne zapolnijo povsem kurišča. Jože Kaplar, ki je na strani ministrstva za okolje in prostor objavil navodila Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah, kot drugi pogoj navaja, da mora uporabnik kurilno napravo uporabljati po navodilih proizvajalca.

Tretji pogoj za pravilno kurjenje z lesom pa je, da je sodobna kurilna naprava, pravilno vgrajena v za to primeren prostor, z dovodom zraka in odvodom dimnih plinov. Na zelo preprost način ugotovimo, da ne delamo prav, piše Jože Kaplar: »Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika je pokazatelj zelo slabega zgorevanja, tako kot pomeni temno rdeč plamen slabo zgorevanje lesa in veliko saj.«

Iztok Zemljič pa opozarja, da so kurilne naprave na les, ki se ne uporabljajo pravilno in nad katerimi dimnikarji nimajo nadzora – po podatkih inšpektorata za okolje in prostor jih 100.000 ni pregledanih –, lahko tudi nevarne: »To je tako, kot če bi bilo na cesti 100.000 tehnično neustreznih vozil in bi samo čakali, kdaj se bo zaradi tega zgodila prometna nesreča.«

Pozor pred zastarelo tehnologijo, ki je še na trgu

V sekciji dimnikarjev zaradi neurejenih razmer na področju dimnikarskih storitev opozarjajo tudi na zmedo na trgu, kjer lahko kupec kupi tako rekoč vse, tudi peči, ki so emisijsko neustrezne in zato škodljive za zdravje. Investitorjem, ki se odločajo za novo kurilno napravo, zato predlagajo posvet s projektantom. Iztok Zemljič pravi: »Peči na lesno biomaso, pa naj bo to peč za centralno ogrevanje, kamin ali štedilnik, ne kupujte samo zato, ker je poceni. Pri nekaterih trgovcih, po internetu ali v državah bivše Jugoslavije lahko kupite takšne, ki jih pri nas ni dovoljeno uporabljati.«

Tudi pri naših prodajalcih je mogoče kupiti na prvi pogled cenejšo kurilno napravo, ki pa to ni, pravi sogovornik: »Najcenejši kotel, ki ima morda že zastarelo tehnologijo, z mojstrom, ki bo zadevo naredil brez računa in bo peč vgradil v prvo luknjo v zidu, ki naj bi bila dimnik, bo za investitorja pozneje samo strošek.« Ob prvem pregledu lahko dimnikar namreč ugotovi, da kurilna naprava ne ustreza predpisanim merilom in standardom, in je dolžan lastnika prijaviti inšpekcijskim službam.

Zato vsem, ki se odločajo za novo kurilno napravo v poplavi ponudbe – ne samo na spletu, ampak tudi pri trgovcih –, predlaga, da se obrnejo na izbrano dimnikarsko družbo ali Sekcijo dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije, kjer jim bodo brezplačno pomagali. »Nas ne zanimajo proizvajalci in nismo v nikogaršnji službi, želimo le, da se upoštevajo strokovna merila, ki so sprejeta zaradi varnosti in zdravja ljudi ter varovanja okolja. Vendar iz prakse vemo, da nista enaka niti dva primera, ko gre za nakup kurilne naprave,« pravi Zemljič. Podobno kot investitor za hišo, v katero so pred tridesetimi leti vgradili peč z močjo 40 kW, zdaj ne bo kupil takšne. »Vmes so verjetno zamenjali okna in izolirali fasado, tako da kurilne naprave s tako močjo ne bodo nikoli optimalno izkoristili. Danes je peč s tako močjo preprosto prevelika,« opozori Zemljič.

PREBERITE ŠE: Ogrevanje z drvmi: Lončene peči preživijo generacijo