Vse, kar morate vedeti o kaminih

Kurilne naprave na lesno biomaso so različne, prostore lahko ogrevajo lokalno s sevanjem ali centralno prek ogreval. Tehnološke izboljšave omogočajo kaminom, da enakovredno tekmujejo s klasičnimi kotli za naklonjenost uporabnikov. Je pa potreben tehten premislek, saj se bo z uporabo kamina – kot sekundarne, primarne ali celo edine ogrevalne naprave – dnevna soba spremenila v kurilnico. Pri uporabi peletov je to še sprejemljivo, pri uporabi polen pa verjetno manj.

Primernost

Za vsako stavbo in vsak prostor lahko najdemo optimalen kamin. Le potruditi se je treba. Vsaka kurilna naprava na polena potrebuje dovod zraka in dimnik. Pri obstoječih napravah to pregleda in očisti vsaj enkrat na leto usposobljen dimnikar. Tudi ko želimo usposobiti dalj časa neuporabno kurišče, nam da dimnikar zeleno luč. Enako velja za vgradnjo kamina v prostor, kjer ga še ni bilo. V takih primerih se najprej preveri ustreznost obstoječih dimniških tuljav. Če teh ni, je treba zgraditi nov − praviloma kovinski − dimnik znotraj ali zunaj toplot­nega ovoja.

PREBERITE ŠE: MED PRAZNIKI POSKRBIMO ZA POŽARNO VARNOST

Varnost

Elektronski javljalnik ogljikovega monoksida je učinkovit in poceni varnostni element. Vsekakor pa je treba zgraditi ogrevalni sistem, ki bo imel primerno moč ogre­valne naprave, primeren material in premer dimniške tuljave ter zadosten dovod zunanjega zraka na kurišče. S tem odpravimo strah, da bi lahko z novim kaminom škodovali zdravju.

Kako izbrati?

Izbira »najlepšega« kamina je omejena z domišljijo uporabnika in globino žepa. Več pozornosti in poglobljen razmislek pa bodo zahtevale tehnične karakteristike. V prispevku opisujemo vse najpomembnejše elemente ogrevanja s kaminom. Pomagali bodo pri odločanju o nakupu najprimernejšega. Najpomembnejši podatek je, kakšno vlogo bomo dali kaminu. Če bo le okras in zakurjen nekajkrat na leto – takih je izjemno veliko, kljub prepričanju o pogosti uporabi –, preskočite vse nasvete in izberite tistega, ki vam pade v oko. Popolnoma drugače je treba izbirati kamin, ki bo primarni ali celo edini vir ogrevanja prostorov. Odločitve moramo sprejeti pred prvim obiskom trgovine, najbolje skupaj z energetskim svetovalcem.

Kurjenje

Bistvo kurjenja s suhim lesom je počasno dodajanje vedno debelejših polen v kurišče. Začnemo s papirjem ali kocko za netenje ognja. Sledi podneta, tanjša drva in debelejša drva. Ta vrstni red velja za oba sistema zgorevanja, t. i. spodnjega in zgornjega. Bolj poznan je spodnji način zgorevanja, pri katerem debelejša drva dodajamo v piramido, da gorijo navzgor. Pri zgornjem načinu zgorevanja pa so debela polena spodaj. Proti vrhu zlagamo vedno tanjša drva, saj zakurimo zgoraj. Kurišče je namreč konstruirano tako, da dim vstopi v dimni kanal na dnu kurišča. Od tam gre potem v dimnik.

Moč kamina

Moč vsake ogrevalne naprave izražamo v kilovatih (kW). Potrebno moč določajo toplotne izgube na ovoju stavbe in prostornina ogrevanih prostorov. Za 50 let staro hišo s 100 m² ogrevalnih površin je potrebna moč 20–30 kW, za 20 let staro 10–15 kW, za pasivno hišo pa je 2 kW že preveč.

Vsi ogrevalni sistemi se dimenzionirajo na podlagi dveh ključnih podatkov. To sta kakovost toplotne izolacije ovoja stavbe in ogrevana prostornina. Pri dimenzioniranju potrebne moči kamina je podobno, le ključni podatek je tretji, in sicer ta, kakšno vlogo mu bomo v energetski bilanci stanovanja namenili.

»Zavarovalna polica«

Najbolj preprost kamin brez vsake električne podpore je idealen za vse izredne razmere, ki nas v hiši ali stanovanju lahko doletijo. Potres, poplave ali žled so naravne nesreče, pomanjkanje energentov in njihove visoke cene pa značilnost današnjega časa. V opisanih primerih se preprost kamin izkaže kot rešilni čoln na bogato oprem­ljeni jahti. Moja naklonjenost kaminom izhaja iz osebne izkušnje v žledu februarja 2014. Deset dni smo bili z družino odrezani od sveta, brez elektrike in vode. S kaminom smo ogrevali dnevno sobo in delno temperirali druge prostore, za sanitarno vodo smo talili sneg in kuhali na plinskem štedilniku v garaži.

Od takrat svetujem, da se v vsaki novogradnji ali obstoječem stanovanju najde prostor za vgradnjo kamina. Majhen strošek za veliko korist je najboljša zavarovalna polica za izredne razmere.

Razmislek pred nakupom kamina

Namen in uporabnost: Pred nakupom je treba definirati namen in uporabnost kamina. Bo le za okras in nekajkratno kurjenje, ga bomo zakurili vsak večer ali le ob prostih dnevih, bo to glavna ali celo edina kurilna naprava? Za občasno rabo se lahko odločimo le na podlagi cene ali videza. Z intenzivnostjo rabe rastejo tudi zahteve, kot so potrebna moč ter vsi drugi sestavni deli in oprema.

Kakovost polen: Načeloma lahko v kaminih na drva kurimo vse vrste lesa, ki se je sušil najmanj dve leti. Ob pravilnem kurjenju s smolo iglavcev ne bo težav, ker v kurišču – ob visoki temperaturi okrog 800 stopinj Celzija – zgori.

Zunanji zrak: Praviloma potrebuje ogenj v kaminu 20 do 30 m³ zraka na uro. Če ne bi bil priključen na zunanji dovod zraka, bi za gorenje porabljal zrak iz prostora. To pomeni, da bi počasi začelo zmanjkovati zraka za dihanje in poslabšalo bi se tudi naše počutje.

Ekonomika: Starejši in preprosti kamini imajo manjši izkoristek, sodobni in kompleksni velikega. Pri občasni rabi je izkoristek manj pomemben, pri vsakodnevni pa zelo pomemben.

Obloga iz kamna: Akumulacija toplote je lahko pomemben del odločitve. Masivne obloge, kot so kamen, pečnica ali šamot, zagotavljajo daljše ogrevanje z akumulirano toploto.

Ventilator: Ventilator za izpih zraka v prostor je dvorezni meč. Po eni strani omogoča hitro kroženje toplega zraka po prostoru (toplozračno ogrevanje). Vsak ventilator šumi, hitro kroženje zraka naokoli raznaša prah. Dobro oblikovana kaminska peč ne potrebuje ventilatorja, saj se s konvekcijo zagotavlja dovolj dobro kroženje zraka.

Servis: Pred nakupom je treba preveriti pooblaščeni servis, odzivni čas, založenost z rezervnimi deli in ceno ure za izredna popravila ali redni letni servis. Tega sicer lahko opravimo tudi sami, najmanj enkrat na leto ali po vsakih 5 m3 pokurjenih polen. Temel­jit servis se priporoča na dve do tri leta.