Študija, ki so jo opravili na Univerzi v Chicagu in Inštitutu Karolinska v Stockholmu, je pokazala, da je onesnaženost z živim srebrom, kromom in aluminijem povezana z več rojstvi fantkov, medtem ko je onesnaženost s svincem povečala število rojenih deklic.

Gre za prvo sistematično raziskavo številnih kemičnih onesnaževal in drugih okoljskih dejavnikov z uporabo velikih podatkovnih nizov z dveh celin, pravijo raziskovalci, ki so več kot osem let preučevali polovico prebivalstva ZDA (150 milijonov) in tri desetletja celotno švedsko populacijo (9 milijonov).

Na pogostost spola rojenih otrok po ugotovitvah raziskovalcev, objavljenih v reviji PLOS Computational Biology, poleg onesnaževal vplivajo številni drugi med seboj povezani dejavniki, kot so raven stresa staršev, revščina, kriminal, brezposelnost – in celo temperature ozračja.

Kdaj »odločitev« spolu?

Na razmerje med spoloma ob rojstvu dojenčkov vpliva čas po spočetju. Ob spočetju je namreč natanko polovica zarodkov moških in polovica ženskih. Hormonski dejavniki v materinem telesu v različnih okoliščinah med nosečnostjo uničijo zarodke obeh spolov. Ugotovili so, da na to vplivajo tudi omenjena onesnaževala v zraku in vodi. A kot poudarjajo avtorji študije, so doslej našli korelacijo, ne pa še vzroka in posledice.

Študija je od vplivnih onesnaževal zraka vzela pod drobnogled železo, svinec, živo srebro, ogljikov monoksid, aluminij in poliklorirane bifenile (PCB), med onesnaževali v vodi pa krom in arzen.

Ugotovili so, da so  na razmerje med spoloma rojenih otrok najbolj vplivali onesnaženost z živim srebrom in bližina industrijskih obratov. Ti dejavniki so razmerja med spoloma otrok spremenili tudi do 3 odstotke.