Degradacija, ki jo povzročajo kmetijstvo, rudarstvo, onesnaževanje in širjenje mest, je že doslej poslabšala življenjske pogoje za približno 3,2 milijarde ljudi, kar je 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kaže prva celovita ocena zdravja tal.

Razmere so, kot opozarja mednarodni znanstveni panel, že sedaj kritične, saj se zmanjšuje območje, ki ga pokrivajo gozdovi in mokrišča. "V zadnjih 100 letih smo korenito spremenili okolje, v katerem živimo," je poudaril predsednik panela Robert Watson. Zaradi degradacije zemlje prihaja do manjše rodovitnosti tal, ljudje pa so prisiljeni v selitev, je dodal.

K degradaciji veliko pripomore predvsem "potrošniško usmerjen življenjski stil" v razvitih državah in posledična rast povpraševanja, pa tudi rast globalnega prebivalstva na splošno. Ta problem sicer ne prizadene le tistih, ki živijo na degradiranih območjih, temveč ima veliko večje posledice. Ogroža namreč prehransko varnost, kot tudi dostop do čiste vode in zraka.

Le četrtina tal doslej še ni bila "občutno" spremenjena s človeško aktivnostjo, predvsem na področjih, ki so težko dostopna. Njen delež naj bi sicer v 30 letih upadel na manj kot 10 odstotkov.

Pri omenjeni študiji je sodelovalo več kot 100 strokovnjakov z vsega sveta, pripravljali so jo tri leta. Ocenili so, da je prav degradacija zemlje eden ključnih dejavnikov za obsežne podnebne spremembe.