Deževnica v gospodinjstvu: Uporabna povsod, kjer ni potrebe po pitni vodi

Pitna voda se je v zadnjih dvajsetih letih po odstotkih podražila bolj kot vsa goriva, pojasnjuje Zdravko Skubic iz podjetja Armex Armature. »Cena bencina se je v tem obdob­ju dvignila za približno 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350.« Če velja, da povprečen posameznik porabi 130 litrov vode na dan, to pomeni precejšen strošek, hkrati pa veliko obremenitev za okolje. Z uporabo deževnice v gospodinjstvu lahko zmanjšamo porabo pitne vode in tako znižamo mesečne stroške, ne da bi kakorkoli trpelo naše udob­je, pojasnjuje sogovornik.

Način zbiranja in črpanja odvisen od namena uporabe

Deževnica se najpogosteje uporablja za splakovanje stranišč, zalivanje vrta, čiščenje okolice doma in pranje vozil ter za pranje perila, pojasnjuje Marjan Bratkovič, energetski svetovalec mreže Ensvet. Glede na namen uporabe pa se razlikuje tudi način njenega zbiranja in črpanja. Če bomo z njo zgolj zalivali vrt, zadošča že plastična posoda pod žlebom, na katero namestimo grobi filter, ki zadrži velike delce, ki jih voda prinese s kritine. Če pa bi želeli deževnico uporabljati tudi za druge namene, je potrebna vgradnja celotnega sistema, ki vključuje rezervoar, filter in črpalko za distribucijo vode do porabnikov. »Za uporabo deževnice v hiši je potrebna namestitev dvojnih cevovodov do porabnikov. Za tiste, ki jo želijo uporabljati samo za zalivanje, pranje avtomobila in čiščenje okrog hiše, pa poleg namestitve rezervoarja z vgrajenim filtrom in npr. potopnim črpališčem ponujamo tudi elemente za enostaven odjem vode kjerkoli na vrtu,« razloži Skubic. V kakšnem primeru izbirati nadzemni zbiralnik deževnice, kdaj pa ga je bolje vkopati v tla? Energetski svetovalec pojasnjuje: »Nadzemna vgradnja se priporoča le za manjši volumen, v katerem se velikokrat zamenja celotna zaloga vode. S tem preprečimo razvoj alg. Idealne razmere za njihov razvoj so ravno svetloba, visoke temperature in stoječa voda. Večji zbiralniki so vedno vkopani.« Sama velikost pa je načeloma odvisna od treh dejavnikov, in sicer količine krajevnih padavin, površine za prestrezanje deževnice v hiši in potrebe po deževnici.

Povprečen sistem za enodružinsko hišo s prostornino zbiralnika 5000 litrov, ki je tudi najvišja postavka investicije, bi po grobih ocenah energetskega svetovalca stal od 1500 evrov za gradnjo betonskega vkopanega zbiralnika v samograditeljstvu do 3500 evrov za kupljen plastični zbiralnik priznanega podjetja, vgrajen na ključ.

Kako deluje

Zdravko Skubic razloži, da sistemi za uporabo v hiši potrebujejo hišna črpališča, ki porabnike po drugem omrežju (dvojni cevovodi) oskrbujejo z deževnico. »Če se rezervoar morda izprazni, hišno črpališče samodejno s preklopom na vodovodno omrežje oskrbuje sistem s pitno vodo. Za najboljšo kakovost vode je priporočljiva uporaba finega filtra (mikrofilter) s povratnim izpiranjem. Mogoče pa je vgraditi tudi cenejše črpališče brez samodejnega preklopa med deževnico in pit­no vodo. V tem primeru je ob izpraznjenem rezervoarju potreben ročni preklop z ventili, ki so vgrajeni v hiši,« pojasni sogovornik.

Kakovost vode

Deževnica je v primerjavi s trdo vodovodno vodo mehka in ne vsebuje nobenih mineralov, zato ima njena uporaba številne prednosti. Ker ne vsebuje apnenca, v pralnem stroju ne povzroča nabiranja vodnega kamna, z njeno uporabo se zmanjša tudi poraba pralnega praška, ker ne potrebujemo za okolje škodljivih polifosfatov za mehčanje vode. V primerjavi s podtalnico ne vsebuje železa, mangana in drugih kovin, zato je primernejša tudi za zalivanje vrtov. Z njeno uporabo v WC-kotličkih, kopalnih kadeh in grelnikih se izognemo tudi nastajanju vodnega kamna na sanitarni opremi in gospodinjskih aparatih.

Za uporabo v gospodinjstvu mora biti deževnica neoporečna, kar pomeni, da ne sme vsebovati trdnih delcev, sluzastih snovi in maščob ter različnih kemikalij in mikroorganizmov, pojasnjuje Bratkovič: »Filtriranje poteka vsaj v dveh stopnjah, za vzdrževanje higiene mora biti dodan ogleni filter. V vertikalnem žlebu, ki vodi s strehe, imamo dva filtra. Najprej t. i. zbiralnik listja, ki ima obliko sita in je vstavljen v žleb ter se v njem ustavljajo večji delci, kot so listje in vejice. Čistimo ga ročno. Drugi filter, t. i. separator, je nameščen pred vstopom v hranilnik. Voda, ki vstopa v hranilnik, gre lahko samo skozi mrežo v žlebu, preostala voda s smetmi pa naprej v odtok. Pred vstopom v razdelilno omrežje potuje še skozi fini filter z aktivnim ogljem. Vgradnja teh filtrov povsem zadošča, saj bi vgradnja peščenih filtrov precej podražila izvedbo.«

WC-kotliček in pralni stroj veljata za največja porabnika pitne vode. Njuna priključitev na sistem za rabo deževnice sta priporočljiva za vse novograditelje in tiste, ki se lotevajo večjih gradbenih posegov v hiši (prenova kopalnice ipd.).

Na kakovost vode vpliva tudi postavitev zbiralnika. Bolj kot nadzemni so priporočljivi podzemni zbiralniki, saj jih pred svetlobo in visokimi temperaturami varuje zemlja. Temperatura v njih zbrane deževnice je dokaj stalna (8 do 12 °C), medtem ko pozimi ni nevarnosti, da bi zmrznila, če je njena gladina vsaj pol metra pod zgornjim robom. Zaradi teme in nizke temperature se v notranjosti ne morejo tvoriti alge in mikroorganizmi, kar zagotavlja stalno kakovost vode. »Tudi pri nadzemni postavitvi rezervoarja za zbiranje deževnice pazite, da je čim bolj neprepusten za svetlobo. Močnemu segrevanju vode se izognete tako, da ga postavite na mesto, kjer je zaščiten pred svetlobo in previsoko temperaturo (senčna lega),« svetuje Skubic.

Vsak zbiralnik ima preliv, ki v primeru, da je rezervoar poln, odvečno vodo odvede v bližnjo okolico, kjer ponikne v zemljo. Po Skubičevih besedah morajo imeti podzemni in kletni rezervoarji prost preliv, skozi katerega se odvečna voda prelije v ponikalnico. »Nadzemni rezervoarji pa morajo imeti vgrajen filter, ki se namesti na padno cev žleba in skrbi za odstranjevanje smeti, hkrati pa ustavi dotok, ko je rezervoar poln, in tako voda steče nazaj v žleb. Zaradi te funkcije ni treba izdelovati dodatnega preliva.«

Vzdrževanje in čiščenje

Življenjska doba takšnih sistemov za zbiranje deževnice je več desetletij, a le, če so vsi deli redno in skrbno vzdrževani. Sogovornika svetujeta, da rezervoar očistimo na tri do pet let. »Na dnu se tvori usedlina, ki pa je zelo pomembna za kakovost vode in bi jo s prepogostim čiščenjem uničili. Reden pretok deževnice skozi pretočni sifon čisti plavajoče snovi na površini (na primer pelod),« pojasnjuje Skubic. Kako pogosto je treba čistiti filter, pa je odvisno od tipa filtra in krajevnih danosti. »Filtri niso elementi, za katere bi veljalo 'vgradi in pozabi'. Potrebno je redno pregledovanje in po potrebi čiščenje,« opozarja Marjan Bratkovič. Za konec svetuje, da je čiščenje bolje prepustiti usposobljenim strokovnjakom, ki obvladajo gibanje v zaprtih prostorih z mogočo vsebnostjo za zdravje škodljivih plinov, če pa se tega opravila loti lastnik sam, naj dosledno upošteva vsa varnostna navodila.