Obvezna nadgradnja greznic: Rok se izteka, preverite svojo napravo

Do konca leta 2025 morajo namreč pretočne greznice nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) ali jih ustrezno nadgraditi lastniki tistih hiš, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 14. 12. 2002, če odvajanje in čiš­čenje komunalne odpadne vode ne ustreza predpisom, ki so veljali v času gradnje. Če njihove pretočne greznice, ki so bile v uporabi pred tem datumom, ustrezajo takratnim predpisom, pa jih morajo zamenjati ob prvi rekonstrukciji stavbe (rekonstrukcija pomeni takšen obseg obnove hiše, da je zanjo potrebno gradbeno dovoljenje).

Podobnosti s pretočnimi greznicami

Pred generacijo ali dvema so imeli morda graditelji boljšo predstavo o tem, kako je videti in kako deluje greznica, kot je danes znano o MKČN. Vendar imajo večprekatne pretočne greznice veliko skupnega z MKČN. Pri obojih je treba prekat, v katerem se usedajo trdni delci v odpadni vodi (fekalije), občasno prazniti. V obojih poteka biološki proces čiščenja vode, le da ga v greznicah opravljajo bakterije, ki za svojo dejavnost ne potrebujejo zraka (anaerobne bakterije), medtem ko v večini MKČN v biološkem procesu sodelujejo aerobne bakterije, ki delujejo ob prisotnosti zraka. Pri obojih na koncu prečiščena voda iz zadnjega (najpogosteje tretjega) prekata odteče v okolje (v vodotok ali skozi ponikovalnico v tla). Seveda mora biti odpadna voda prečiščena tako, kot zahtevajo predpisi (to je treba dokazati z meritvami parametrov).

Kolumna Andreja Jagra: Vgradnja male čistilne naprave

Proces čiščenja je biološki

V zvezi s čistilnimi napravami, ki so primerne za posamične stanovanjske hiše oz. gospodinjstva, je nekaj nejasnosti zaradi različnih izrazov. Ime mala komunalna čistilna naprava (MKČN) se uporablja za čistilne naprave za odpadno vodo, ki imajo od nekaj do 50 populacijskih enot (zmogljivosti za eno osebo se reče populacijska enota ali PE). Princip delovanja je podoben kot pri občinskih komunalnih čistilnih napravah, v obeh primerih je biološki, saj pri njem sodelujejo mikroorganizmi. Zato je drugi izraz zanje tudi biološke čistilne naprave. Biološki proces prečiščevanja lahko poteka v plastičnih ali betonskih komorah ali pa na koreninah rastlin. V zadnjem primeru gre za rastlinske čistilne naprave – te imajo prav tako usedalni prekat, ki ga je treba prazniti, v nadaljevanju pa se voda prečiščuje na površini, zasajeni z vlagoljubnimi rastlinami. Ta vrsta čistilne naprave je zato primerna za večje parcele.

Prerez čistilne naprave, primerne za enostanovanjske objekte, pasivne gradnje, počitniške hiše. Foto: arhiv Ecofix

Kaj je pomembno pri izbiri

Merila za izbiro MKČN so najbrž pri večini graditeljev družinskih hiš na območjih, ki jih ne pokriva javno kanalizacijsko omrežje, podobna, kot jih je pred leti na naši spletni strani opredelil naš kolumnist Andrej Jager, s katerim smo spremljali rast njegovega doma: »Sam v grobem ločim tri tipe čistilnih naprav: rastlinske, plastične in betonske čistilne naprave. Ta razdelitev ni strokovna, je pa zame, končnega uporabnika, zadovol­jiva. Od čistilne naprave pričakujem, da je cenovno ugodna, preprosta za vgradnjo, opravi svoje delo v skladu s predpisi, je preprosta za vzdrževanje in ne smrdi. Ne glede na tip čistilne naprave lahko sklepam, da so vse tri možnosti lahko kakovostne in izpolnjujejo vse predpisane zahteve države in želje kupca.«

Tisto, kar velja ob zgoraj zapisanih kriterijih še poudariti, je velikost oz. zmogljivost MKČN, ki se načrtuje glede na število oseb (ali PE) v gospodinjstvu, da bi naprava optimalno delovala. Za biološki proces je pomembno tudi, ali objekt uporabljamo stalno ali občasno (počitniške hiše). Graditelji večinoma izberejo tipske MKČN, lahko pa so tudi individualno načrtovane, morajo pa izpolnjevati predpisano stopnjo očiščenosti vode. V nadaljevanju bomo opisali najpogostejše tipske MKČN, rastlinske bomo izpustili.

Foto: Andrej Jager 

Tipske MKČN

Vse MKČN so večdelne naprave; tudi če so iz enega kompaktnega dela, imajo znotraj več komor. Prva komora, v katero priteče odpadna voda iz hiše, je usedalnik blata, ki ga prazni komunalno podjetje. Voda iz usedalnika odteče v naslednji prekat (reaktorski del z mikroorganizmi), tretji del pa je navadno naknadni usedalnik za prečiščeno vodo, iz katerega ta odteče v okolje. Pri obeh vrstah malih čistilnih naprav mora voda ob iztoku v naravo izpolnjevati predpisane parametre čistosti.

Pri zgodnejših MKČN je proces čiščenja večinoma potekal s pomočjo aerobnih organizmov (zrak dovajata elektrika ali naravni vlek), nabor pa zdaj dopolnjujejo tudi naprave z bakterijami rjavih morskih alg, ki za delovanje ne potrebujejo kisika (anaerobne bakterije).

Čistilna naprava, katere rezervoar je bodisi polietilenski bodisi cementni in ima za običajno družino okvirno prostornino okrog pet kubičnih metrov, se vgradi v tla v bližini hiše in zasuje. Ob naročilu se moramo odločiti, kolikšno obremenitev bo morala zdržati (samo pohodni ali tudi povozni teren). Seznam priporočenih MKČN, ki izpolnjujejo predpisani standard, lahko najdemo na spletni strani Zbornice komunalnega gospodarstva. Dodati pa velja, da na njem ni vseh, ki morda izpolnjujejo pogoje, temveč le naprave dobaviteljev, ki so se odločili, da bodo zbornici posredovali dokumentacijo.

Cena tipskih MKČN se razlikuje glede na kakovostni razred, zmogljivost in zahtevnosti vgradnje. Naprava za štiričlansko družino (brez izkopa) stane od 2500 evrov navzgor. Poleg občasnega servisiranja spadajo med redne vzdrževalne stroške stroški črpanja in odvoza aktivnega blata, ki se ob pravilni uporabi izčrpa na leto in pol do dve leti, cena storitve pa je odvisna od komunalnega podjetja.