Edini način, da se izognejo dodatnim omejitvam in redukcijam, je varčevanje z vodo, so po današnjem sestanku s predstavniki Civilne zaščite slovenske Istre sporočili iz Rižanskega vodovoda Koper.
Do nadaljnjega je prepovedano zalivanje zelenic, pranje avtomobilov in dvorišč ter polnjenje bazenov.
Zaradi večmesečne suše in posledičnega zmanjšanja zalog pitne vode so Župani Kopra, Izole, Pirana in Ankarana pretekli teden sprejeli več ukrepov in prepovedi glede porabe vode. Med drugim je do nadaljnjega prepovedano zalivanje zelenic, pranje avtomobilov in dvorišč ter polnjenje bazenov.
Kot so po današnjem rednem tedenskem sestanku s predstavniki Civilne zaščite slovenske Istre sporočili iz Rižanskega vodovoda, sprejeti ukrepi kažejo prve pozitivne učinke, zlasti zato, ker obalna komunalna podjetja in nekatera večja obalna podjetja dosledno upoštevajo prepovedi.
A hkrati opozarjajo, da vremenska napoved, ki so jo za za območje slovenske Istre za prihodnje dni pripravili na Agenciji RS za okolje, ne dopušča optimizma. "Zato je vztrajanje pri izrecnem upoštevanju prepovedi in varčevanju z vodo edini način, da se izognemo nadaljnjem zaostrovanju in dodatnim omejitvam, da bi se morebitne neizogibne redukcije zgodile čim pozneje," so zapisali v sporočilu po sestanku.
Kot so dodali na Rižanskem vodovodu, bodo podobne sestanke organizirali tudi z gasilci.
Nepridipravi v Kopru ponoči vklapljajo zalivalne sisteme
S Primorske te dni poročajo o nenavadnih zlikovcih. Potem ko so komunalna podjetja vseh štirih obalnih občin že v sredo izklopila zalivalne sisteme na javnih zelenicah, zaprla tuše na plažah in izklopila fontane ter vodne motive na javnih površinah, je komunalno podjetje Marjetica Koper zaznalo, da v nočnem času nepridipravi namerno vdirajo v zalivalne sisteme in vklapljajo zalivanje zelenic. Vandalizem so že prijavili policiji.
Zaradi težav z zagotavljanjem pitne vode v slovenski Istri sicer že dlje časa iščejo primerne alternativne vire. Ena od možnosti, ki jo je podprla tudi prejšnja vlada, je zagotovitev vode z gradnjo akumulacije na Suhorci in Padežu. A v civilni iniciativi Ohranimo Brkine po poročanju Primorskih novic opozarjajo, da je struga Padeža že nekaj tednov povsem suha, Suhorce pa skoraj suha.
Kot realnejšo možnost za dodatni vodni vir zato predlagajo uporabo četrte vrtine Kraškega vodovoda Sežana v Klaričih, ki je že izkopana. Za njeno dokončanje bi sicer potrebovali okoli 800.000 evrov, obnoviti bi bilo treba tudi del vodovodnega omrežja, dodaja časnik.
Z ekstremno sušo se soočajo tudi v nekaterih drugih delih Evrope. Italija je denimo prejšnji teden razglasila izredne razmere v petih severnih regijah - v Furlaniji-Romanji, Furlaniji-Julijski krajini, Lombardiji, Piemontu in Venetu. Država se namreč v zadnjem času sooča z nenavadno zgodnjim vročinskim valom in pomanjkanjem padavin, zlasti v severni kmetijski Padski nižini, ki jo je prizadela najhujša suša v zadnjih 70 letih.
Z najhujšo sušo v zadnjih tisoč letih pa se soočajo tudi nekateri deli Portugalske in Španije. Študija, objavljena v reviji Nature Geoscience, napoveduje, da bi se količina padavin do konca stoletja lahko zmanjšala za do 20 odstotkov, ibersko kmetijstvo pa bi lahko postalo najbolj ranljivo v Evropi. Kot napovedujejo, bi se območje, primerno za gojenje grozdja na Iberskem polotoku, zaradi hudega pomanjkanja vode do leta 2050 lahko zmanjšalo za vsaj četrtino, proizvodnja oljk v južni Španiji pa bi se do leta 2100 lahko zmanjšala tudi za 30 odstotokov.