Svetovalnica: Ali moram več kot 100 let star objekt nujno priklopiti na kanalizacijo

Pozdravljeni.

Sem pooblaščenec lastnika objekta, zgrajenega pred 1970.

• Objekt ni vpisan v kataster stavb.
• Nima uporabnega dovoljenja.
• Prav tako nimam služnosti za priklop do javne kanalizacije, saj je ne dobim od soseda.
• Na tem naslovu ni za stalno prijavljen nihče.
• Hiša je bila zgrajena 1843.

Zanima me, ali lahko in ali moram ta objekt priklopiti na javno kanalizacijo.

Hvala za pomoč in lep pozdrav.

Uroš

Odgovarja:

Helena Kovač

Arhitektka, specializirana za gradbeno zakonodajo

Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si s pripisom Gradbena zakonodaja.

Lepo pozdravljeni.

Iz vašega vprašanja ne razberem, od kod zahteva ali namera po priključitvi na javno kanalizacijo.

Ali ste morda prejeli zahtevo občine, da se mora objekt, ki je predmet vašega vprašanja, priklopiti na javno kanalizacijo, saj je na tem območju ravnokar zgrajena javna kanalizacija?

Če je občina zgradila javno kanalizacijo in pri tem predvidela obvezen priklop vseh stavb nanjo, potem se bo tudi stavba, o kateri je govora v vašem vprašanju, morala priključiti na javno kanalizacijo. Seveda je treba imeti urejeno pravico graditi za gradnjo infrastrukture. Torej je treba najti način, da bo možen načrtovani priklop na javno kanalizacijo. Predvidevamo, da je občina za izgradnjo primarnega voda javne kanalizacije to predvidela in uredila na način, da je pravica graditi urejena,  ter se omogočijo samo še priključki na javni kanal, ki pa praviloma potekajo po zasebnem zemljišču, kjer bo potekal ta priključek.

Dejstva, ki jih navajate, da objekt ni vpisan v kataster stavb, nima uporabnega dovoljenja, nima urejene služnosti za priklop do javne kanalizacije, da na predmetnem naslovu ni za stalno prijavljen nihče ter da je hiša zgrajena 1843, za obvezen priklop na javno kanalizacijo glede priklopa na infrastrukturo niso merodajna.

Domnevo o uporabnem dovoljenju bi na zahtevo lastnika stavba pridobila s strani upravnega organa (države), saj je zgrajena pred 1. 1. 1967, če se seveda ni spremenila od takrat glede gabaritov in namembnosti. Za tako stavbo pa vseeno velja, da mora biti priključena na minimalno komunalno infrastrukturo, torej da mora imeti urejeno med drugim tudi odvajanje odpadnih voda. To velja ne glede na to, ali je tam zgrajena javna kanalizacija ali ne.

Najbrž ima ta stavba glede odvodnjavanja fekalnih voda zgrajeno greznico, ki pa mora izpolnjevati pogoje, da je delovanje ustrezno. Običajno to pomeni ustrezno periodično praznjenje s strani pooblaščene službe, ki je tudi ustrezno evidentirano.

V primeru, da na tej stavbi karkoli spreminjate, bodisi obseg bodisi namembnost, pa boste morali izvesti priključitev na zgrajeno komunalno opremo, skladno z veljavno zakonodajo in zahtevo pristojne občine.

V vašem primeru, tudi če ne spreminjate ničesar, gre najbrž za izboljšanje komunalne opremljenosti, pri čemer boste morali plačati občini komunalni prispevek. Podlage za odmero so navedene v Zakonu o urejanju prostora  - ZUreP-3, Uredbi o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, ki ga sprejme posamezna občina.  Vsaka občina, ki odmerja komunalni prispevek, je dolžna sprejeti odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju te iste občine.

Če se torej zemljišče dodatno opremi s komunalno opremo, ki je prej ni bilo, se šteje, da gre za izboljšanje opremljenosti zemljišča s komunalno opremo. Če se zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt do tedaj ni mogel priključiti oziroma uporaba katere mu ni bila omogočena, se komunalni prispevek odmeri po uradni dolžnosti. Komunalni prispevek zaradi izboljšanja komunalne opremljenosti se odmeri najpozneje v dveh letih od izboljšanja opremljenosti zemljišča ali najpozneje v dveh letih od priključitve objekta na javno omrežje, pri čemer začne rok teči z dnem pridobitve uporabnega dovoljenja ali z dnem, na katerega je zgrajena komunalna oprema predana v upravljanje, če za gradnjo komunalne opreme ni predpisano gradbeno dovoljenje.

Občina lahko predpiše možnost obročnega plačevanja komunalnega prispevka v primeru odmere komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča, ali akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo. V primeru obročnega odplačevanja komunalnega prispevka se komunalni prispevek plača v enakih zaporednih mesečnih obrokih. Občina glede na vrednost odmerjenega komunalnega prispevka predpiše število zaporednih obrokov oziroma najdaljšo dobo odplačevanja in najmanjšo višino posameznega obroka ter pogoje za odobritev obročnega odplačevanja. V takem primeru je najdaljša doba odplačevanja 36 mesecev, pri čemer je najmanjši znesek obroka 50 evrov. Če je obročno odplačevanje daljše od 12 mesecev, se zaračunajo obresti. Lahko pa občina za socialno šibkejše občane predpiše tudi daljšo dobo odplačevanja in nižji najmanjši znesek obroka. Če pa gre za odmero akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo, je lahko najdaljša doba odplačevanja 24 mesecev, pri čemer je lahko najmanjši znesek obroka 200 evrov.

V primeru obročnega odplačevanja komunalnega prispevka, če znesek komunalnega prispevka presega 3500 EUR, mora zavezanec to finančno zavarovati, na primer z zastavo premoženja, zavarovanjem pri zavarovalnici, bančno garancijo ali drugim poroštvom.