Medtem ko bi preveliko število toplotnih črpalk tipa zrak/voda lahko povzročalo zvočno onesnaženje, bi preveliko število toplotnih črpalk tipa voda/voda lahko vplivalo na kakovost podzemne vode, ki je pomemben vir pitne vode. Zato bi bila nujna uskladitev zakonodaje, ki bi področje obremenitve podzemnih voda bolje urejala.
O vplivu toplotnih črpalk (TČ) tipa voda/voda na okolje smo se pogovarjali s sogovorniki z Direkcije RS za vodo, Nacionalnega inštituta za biologijo, Geološkega zavoda Slovenije ter iz ljubljanskega javnega podjetja (JP) Vodovod - Kanalizacija in podjetja Kronoterm z Gomilskega.
TČ voda/voda za ogrevanje izkorišča toploto podzemne vode, ki ima čez leto približno enako temperaturo (od 8 do 12 stopinj Celzija). Zaradi zanesljivega vira toplote so te naprave izredno učinkovite in dosegajo visoka grelna števila (od 5,5 do 6,4), vendar je investicija vanje v primerjavi z drugimi tipi črpalk najdražja. Za izkoriščanje toplote podzemne vode ob stavbi naredimo dve vrtini (črpalno in ponorno), globoki od 80 do 150 metrov. V vrtino potisnemo cev, v katero vgradimo potopno črpalko, ki jo povežemo s TČ.
PREBERITE ŠE: Toplotne črpalke za začetnike
»TČ voda/voda v režimu ogrevanja črpa toploto iz podzemne vode in jo ohlaja. Pri tem vodo s temperaturo 10 stopinj Celzija ohladimo za dve do tri stopinje, tako da se pod zemljo vrne s temperaturo od 7 do 8 stopinj Celzija. Nasprotno pri hlajenju TČ voda/voda prenaša toploto iz ogrevalnega sistema na podzemno vodo in jo ogreva. Tako podzemno vodo s temperaturo 10 stopinj Celzija ogrejemo za dve do tri stopinje Celzija,« pojasni Bogdan Kronovšek iz Kronoterma.
S spremenjeno temperaturo vode, ki jo vračamo, vplivamo na okolje. Vpliv je po besedah dr. Mitja Janže z Geološkega zavoda Slovenije precej manjši v primerjavi z drugimi sistemi za ogrevanje, praviloma lokalen, in omejen na okolico ponikalne vrtine. Delež TČ voda/voda je sicer v primerjavi z drugimi precej manjši. Toplotnih črpalk zemlja/voda in voda/voda je med 15 do 20 odstotkov vseh prodanih in vgrajenih, navede Bogdan Kronovšek. »Dejstvo je, da le okrog 30 odstotkov vseh lastnikov TČ voda/voda in zemlja/voda uporablja te tudi za hlajenje prostorov, pri čemer v podzemlje vrnemo toplejšo vodo,« poudarja. »V praksi reverzibilna TČ, ki jo uporabljamo tako za ogrevanje kot hlajenje stavbe, ohlaja podzemno vodo v povprečju 2000 ur na leto, ogreva pa jo od 400 do 800 ur na leto,« še pojasni Kronovšek.
Če bi se grelno število TČ voda/voda močno zvišalo, pa bi nastal problem. Nanj opozarja dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Medtem ko so živalske vrste na površju zelo prilagodljive na spremembe okoljske temperature (tudi razpon od 10 do 15 stopinj Celzija jih ne prizadene močno), so podzemne, ki so odgovorne za kakovostno pitno vodo, zelo občutljive. »Nihanja v temperaturi podzemne vode ne presežejo nekaj desetink stopinje Celzija, zato vsaka večja sprememba temperature navzgor (segrevanje) ali navzdol (ohlajanje) lahko pomeni hud stres za organizme v podzemnih vodah in se kaže v motnjah njihovih življenjskih funkcij (dihanje, premikanje, presnova, razmnoževanje),« pojasnjuje. Organizmi v podzemnih vodah (raki, vodne bolhe, gliste, polži, školjke, postranice, bibice ...) ob večji spremembi temperature energijo porabljajo za preživetje, za druge funkcije, s katerimi vplivajo na okus in kakovost pitne vode, pa jim je zmanjka, nadaljuje Brancelj: »Pri višji temperaturi se tako lahko pojavijo za zdravje škodljive bakterije, spremenjena pa sta tudi vonj in okus pitne vode.«
Dr. Anton Brancelj poudari, da ena TČ voda/voda nima večjega vpliva na okolje in temperaturo podzemne vode. Več naprav na manjšem območju pa bi že lahko povzročilo težave. Z njim se strinja tudi dr. Brigita Jamnik iz JP Vodovod - Kanalizacija. Prav zato bi bil pred izdajo dovoljenj za tovrstne posege v prostor potreben temeljit premislek, do katere mere so posegi v prostor še dovoljeni, da ne bi čezmerno obremenili vodonosne plasti, meni sogovornica. »Zagovarjamo stališče, da je treba pravočasno, še pred obremenitvijo vodovarstvenih območij, z zakonskimi določili in merljivimi kazalniki (npr. število prebivalcev, gostota poselitve, gostota prometa, količine onesnaževal pri emisijah v okolje itd.) omejiti obseg in s tem vpliv posegov v prostor, ki so sicer dovoljeni,« pojasni.
PREBERITE ŠE: Ogrevanje: Toplotna črpalka z geosondo se bo izplačala v šestih letih
»O tem bi praviloma morali razmisliti že pred vzpostavitvijo vodovarstvenih območij oziroma pred začetkom izdaje vodnih soglasij za vse vrste obremenitev in vplivov na kakovost ter količino podzemne vode in tudi za kumulativni vpliv vseh, ne zgolj za primer toplotnih črpalk,« dodaja. »Danes se v postopkih izdaje dovoljenj za poseg v prostor obravnava le obremenitev prostora, ki jo predstavljajo ena stanovanjska hiša, en industrijski objekt ali ena dodatna TČ, ne preverjajo pa se že obstoječe obremenitve in dodatni vplivi, ki bi jih v prostoru povzročil dodaten poseg, čeprav bi imel sam po sebi majhen vpliv. To je nedoslednost slovenske zakonodaje, ki bi jo bilo treba spremeniti,« poudarja.
Vsak naročnik TČ voda/voda se mora pred izkopom vrtin in vgradnjo novega ogrevalnega sistema obrniti na Direkcijo RS za vode, ki izdaja dovoljenja za uporabo in izkoriščanje voda. Direkcija pri tem upošteva pogoje, določene v zakonu o vodah ter pravilniku o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda. Slednji zahteva predvsem tehnične podatke, o vrsti, obsegu in namenu rabe vode, predvidenem maksimalnem in letnem odvzemu vode, lokaciji vrtin, površini, na kateri se bo izvajala vodna pravica, in podobno. Pri izdajanju vodnega dovoljenja za toploto pa ne preverja vpliva toplotnih črpalk na temperaturo podtalnice, so nam pojasnili na direkciji. Trenutno veljavnih vodnih dovoljenj za TČ je 2043, medtem ko evidence zavrnjenih vlog na oddelku za vodne pravice ne vodijo.
Za kakovost podzemnih voda je odgovorno ministrstvo za okolje in prostor, natančneje Agencija RS za okolje, ki objavlja tudi vse podatke v zvezi s stanjem in kakovostjo voda v Sloveniji. »Eden od namenov monitoringa kakovosti podzemne vode je ugotavljanje morebitnih vplivov človeka, da bi lahko pravočasno preprečili nadaljnje onesnaževanje okolja in zmanjšali njegov vpliv na zdravje ljudi. Temperatura podzemne vode je eden od osnovnih terenskih parametrov, ki se v skladu s standardi, določenimi za postopek vzorčenja, beleži pri vsakem odvzemu vzorcev podzemne vode,« je poudarila dr. Brigita Jamnik. »Monitoringa podzemne vode, ki bi se izvajal izključno z namenom spremljanja vpliva toplotnih črpalk na spremembo njene temperature, pa ne poznamo,« dodaja.
Zaradi številnih odprtih vprašanj glede vplivov rabe plitve geotermalne energije na organizme v podzemni vodi in okolje na splošno se v večini evropskih držav uporablja previdnostno načelo, pojasnjuje dr. Mitja Janža z Geološkega zavoda Slovenije. »Na podlagi dosedanjih izkušenj so določene najnižje oziroma najvišje dovoljene temperature vode, ki se vrača v vodonosnik, oziroma največji dovoljen toplotni vpliv, ki ne predstavlja tveganja za okolje. Prav tako se spodbuja uravnotežena raba geotermalne energije (pozimi za ogrevanje in poleti za hlajenje), kar bi bilančno gledano v obdobju celega leta pomenilo ničelni vpliv,« pojasnjuje dr. Janža.
PREBERITE ŠE: Toplotne črpalke: Trend prilagodljivih naprav
V nekaterih okoljih, kot so na primer mesta ali gosteje poseljena območja, kjer je zaradi človekovega vpliva temperatura ozračja in tudi podpovršja povišana, ima lahko odvzem toplote podzemni vodi s TČ blažilni učinek,« dodaja Janža. Z njim se strinja tudi Bojan Kronovšek. »Na plitko geotermijo, kamor spadajo tudi podzemne vode, vpliva in jo napaja sončna energija, vplivajo podnebne razmere. Iz tega sledi, da segrevanje ozračja, človekove dejavnosti in njihove emisije v zemljo vplivajo tudi na stanje in temperaturo plitke geotermije. Bolj ko se bo ozračje segrevalo, višja bo dolgoročno temperatura podtalnice. S toplotnimi črpalkami ne prispevamo k ogrevanju, celo nasprotno, z njihovo uporabo ga lahko omilimo,« povzame Kronovšek.