Dokončanje terase in balkonov
Naša hiša je v pritličnem delu 'obkrožena' z nedokončano teraso in balkoni skupne povšine 66,10 m2.
Terasa in balkoni so podaljšek betonske plošče med zidano kletjo in montažnim delom hiše na njej. Prilagam tloris pritličja in risbo fasad.
Terase in balkonov ne načrtujemo toplotno izolirati, saj kletni del hiše ogrevamo le zelo občasno.
Po projektu izpred 6 let je za ta del (terasa, balkoni) predvidena naslednja sestava:
- hladen bitumenski premaz
- 1cm polimer - bitumenski trak, dvoslojno
- zaščita HI
- 4 - 10 cm naklonski beton
- hidrostop elastik z vsebi robnimi zaključki
- lesene podnice
Po projektu je za odvodnjavanje predviden odkapni profil (brez horizontalnega in vertikalnega žleba).
Doslej smo ob hiši na terasi/balkonih naredili le ozek pas (dobrega pol metra) rahlo naklonskega betona in nanj hidroizolacijo, kar naj bi začasno ščitilo hišo pred vdorom vode.
Teraso, ki že ima tudi ograjo, že uporabljamo. Zdaj bi radi nadaljevali z deli, zaradi zaščite hiše zlasti želimo čimprej priti do naklona, pa se nam poraja kar nekaj vprašanj.
Lesenih podnic si zaenkrat še ne moremo privoščiti, bi pa želeli izpeljati vse potrebno oz. možno do te faze. Teraso želimo uporabljati tudi po tej vmesni fazi, morda še leto, dve, tudi tri, preden bo terasa dobila podnice. Kolikor vemo, je hidrostop elastik toliko občutljiv, da gotovo ne omogoča, da brez omejitev hodimo (in vse drugo) po tako občutljivi površini naslednjih nekaj let.
Tudi se sprašujemo, čemu je potrebna hidroizolacija med betonsko ploščo in naklonskim betonom, kaj je njena funkcija? In - je predvideno odvodnjavanje terase z odkapnim profilom brez žleba ustrezno; v kateri fazi mora biti izpeljano?
Skratka - kaj torej lahko izpeljemo oz. kako naj pripravimo teraso, da bo dobila naklonski beton (ali morda estrih?) in jo bomo po tem lahko uporabljali, dokler ne položimo tudi podnic.
Seveda želimo izpeljati, kar je potrebno, da bo terasa 'dolgoživa', da ne bo propadala oz. da z njo ne bomo imeli kakšnih težav ter da hkrati ne bo negativno vplivala na hišo. Hkrati pa so za nas pomembni tudi stroški, kar pomeni, da želimo izpeljati le, kar je res potrebno oz. pomembno.
Pri tem ni nujno, da upoštevamo sestavo po projektu. Morda so primerne-jše kakšne druge rešitve.
Za vaš svetovanje se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
Stanka
Končna obdelava terase in balkonov ne dopušča bližnjic - zaradi ostrih vremenskih vplivov, kot so padavine, sončna pripeka in zmrzali, skratka, zaradi velikih temperaturnih nihanj in posledično dimenzijskih raztezanj na daljše obdobje vsaka poenostavitev obdelave lahko vodi do zamakanja in propadanja najbolj izpostavljenih slojev in v daljšem obdobju do poškodb naklonskega betona, nosilnih elementov, armature v betonski plošči itd.
Vsak sloj ima svojo in pomembno funkcijo – hidroizolacija nad betonsko ploščo, v obliki dvoslojnega bitumenskega traku - ščiti nosilno armiranobetonsko ploščo pred vdorom vlage in vode. Pomembno je, da se stiki pri polaganju za ca. 10 cm prekrivajo, prav tako mora bitumenski trak na steni neprekinjeno segati do višine/debeline končnega sloja terase. Ostri prehodi (elastičen stik plošča-stena) naj bodo zaobljeno izvedeni in trak skrbno položen.
Zaščita izolacije varuje osnovno izolacijo pred poškodbami in hkrati predstavlja elastični stik. Kajti vsak sloj materiala se, v sled zgoraj omenjenih temperaturnih sprememb (ki so lahko neredko tudi do 100 o C), različno razteza in s tem povzroča napetosti v plasteh, mikro razpok in prodor vlage oz. vode v konstrukcijo.
Naklonski podbeton bo mehansko ščitil predhodne plasti ter nudil osnovno odtekanje meteornih vod! Naklon terase 1.5 do 2.5 % je nujno izvesti, saj želite, da meteorne vode tekoče in brez zadrževanja odtekajo! V primeru, da bo naklonski beton na tanjšem delu le par cm, priporočam le-tega armirati z železobetonsko mrežo 5/5 mm in okenci 100 mm. Končna hidroizolacija z robnimi zaključki naj bo prav tako skrbno položena, tudi tukaj se je potrebno izogibati ostrih prehodov ter lomljenja izolacijskega sloja.
Izolacijski sloji so izdelani iz mehkejših bitumenskih ali gumenoplastičnih mas, po vgradnji ostanejo primerno elastični, da prenesejo temperaturno raztezne obremenitve. Poleg tega so redke hidroizolacijske mase odporne na ultra-vijolične sončne žarke. Navadno so črne oz. temne barve, kar pomeni, da se bodo na sončnih žarkih močno segreli in še zmehčali. Kot ste že sami ugotovili, hidroizolacijska plast ni primerna niti za kratkotrajno uporabo brez končne mehanske zaščite. Predvsem iz varnostnega in stroškovnega vidika ne vidim začasne rešitve do takrat, ko bi namestili lesene podnice.
Pod odkapni profil terase bi vsekakor predlagal vgradnjo zbirnega žleba meteornih vod, kajti to ne bo predstavljalo obremenjujočega stroška, hkrati bo terasa imela prijaznejši in profesionalen izgled! Balkoni so običajno pokriti z osnovo strešno konstrukcijo in dodatni žlebovi za odvod voda niso potrebni.
Svetujem vam, da obstoječo začasno zaščito proti vdoru vode obnovite ali morda razširite do te mere, da bo vzdržala do takrat, ko boste pristopili h končni obdelavi terase in le-to tudi v enem kosu dokončali! Projekt izpred šest let je še kako aktualen in uporaben!
Na kratko:
Hidroizolacija med nosilno betonsko ploščo in naklonskim betonom je potrebna, da zaščiti nosilno konstrukcijo pred vremenskimi vplivi, medtem ko je končni sloj hidroizolacije potreben za zaščito naklonskega betona in kot dodatna/dvojna zaščita za preprečitev vlage in vode pod končne sloje terase!
Odgovarja: Danilo Rebernik, energetski svetovalec mreže ENSVET
Več o mreži ENSVET in finančnih spodbudah Eko sklada za okoljske naložbe na www.ekosklad.si.
stanka.cremoznik.p@gmail.com
