Sodelujoči na natečaju, namenjenem tako študentom arhitekture kot aktivnih arhitektom, ki je potekal v dveh kategorijah, Hiša v mestu in Hiša na podeželju, so morali v rešitvah predvideti prilagodljivo zasnovo objektov, ki omogoča različne funkcije v različnih časovnih obdobjih izmenično ali celo hkrati, poleg tega pa so jih morali uskladiti s tehnologijo gradnje Zero emision living podjetja Lumar, celoto  tehnoloških rešitev, ki zagotavljajo trajnostno in brezemisijsko bivanje. Komisijo, ki je presojala natečajne projekte, skupaj jih je prispelo 18, so sestavljali Peter Gabrijelčič, Marko Lukić, Miha Završnik, Srđan Nađ, Ana Kosi, Milan Kosec in Matevž Granda. V nadaljevanju vam predstavljamo nagrajene projekte.

Kategorija Hiša v mestu 

V kategoriji Hiša v mestu sta prvo nagrado prejeli Alja Mišigoj in Manica Lavrenčič za projekt Mesto v malem, ki po mnenju žirije predstavlja optimalno sintezo fleksibilnosti in določenosti, prilagodljivosti in rigidnosti, katerih usklajeno razmerje je nujno za dovolj udobno in obenem sodobno bivanje v mestu. Projekt se uspešno prilagaja zelo raznolikim dimenzijam stanovanj, ki skrbijo za družbeno pisanost prebivalcev objekta.

Drugonagrajeni mestni projekt Spremembe, za katere ni prostora, je zasnoval Sebastjan Cvelbar, pri katerem bi bila stavba po mnenju žirije lahko bodisi eksperimentalna najemniška hiša ali stanovanjska zadruga. Tretjo nagrado so si prislužili Eva Razložnik, Manca Košir in Jan Kozinc s Prilagodljivostjo habitata. Pri njem se arhitekturna rešitev deli na dva dela, zasebnega in poljavnega, bariera med njima pa je odprt prostor, sredi katerega raste ginko, znan po svoji izjemni prilagodljivosti habitatu.

V okviru kategorije Hiša v mestu se je komisija odločila še za dve posebni omembi, saj projekta ne predvidevata lesene gradnje, ki je bila razpisni pogoj. Prisodila ju je projektu Igra Marko Primažiča in Jerneja Potokarja in Nestanovitnosti prihodnosti, pod katero sta se podpisala Simona Nikolovska in Lev Rahovsky Šuligoj. Pri prvem je objekt je zasnovan kot odprta, modularna, skeletna struktura, v kateri se izmenjujejo zaprti zasebni bivalni volumni in odprti skupni (pol)javni prostori. Projekt druge posebne omembe pa postavlja pod vprašaj smiselnost dolgoročne gradnje v urbanih okoljih, zato predlaga montažno stavbo, katere nosilna konstrukcija je sestavljena iz prefabriciranih, jeklenih gradbenih odrov.

Hiša na podeželju

Za hišo v podeželskem okolju je prvo nagrado prejela Nika Bronič za projekt Razreži in sestavi svoje bivališče. Gre za objekt gabaritov kvadra 9 x 6 x 6 metrov, ki lahko z različnimi kombinacijami komponent, servisnega jedra in bivalnega prostora, ustvari tako običajno družinsko celico, študentske sobe, prostore za medgeneracijske skupnosti kot prostore za delo na domu. Andreja Benedejčič, Eva Javornik, Neža Pezdirc, Tina Božak, Matija Bozja so prejeli drugo nagrado za Modularne enote na podeželju, ki omogočajo umestitev različnega programa znotraj stavbe: od manjših pisarniških prostorov, shrambe za kmetijsko mehanizacijo, zelenih zunanjih oaz do prostorov za domače živali.

Pri tretjenagrajeni zamisli, poimenovani Sestavljena hiša na podeželju, je sodelovala velika ekipa: Polona Filipič, Primož Hočevar, Sinan Mihelič, Lea Ograjšek, Sara Mask, Petra Mlakar, Ivana Murgoska in Mladen Mavrović. O njej je komisija zapisala, da se včasih zgodi, da natečajna rešitev nehote odgovori na bistveno večje in bolj kompleksno vprašanje, kot ga zastavlja sama naloga. V njej je prepoznala kakovosten premislek o merilu, ki zaznamuje podeželski prostor: iz enega stavbnega volumna je ustvarjena kompozicija manjših stavbnih enot.