O gradnji pasivne hiše: Navdušen sem nad pasivno hišo, super bo!

Zakaj bo vaša hiša pasivna?

Ekološko sem zelo ozaveščen. Preprosto sem želel čim bolj energijsko varčno hišo. S tem ko grem živet na svoje, želim čim manj dodatno obremenjevati okolje. Pri odločitvi za pasivno hišo niso bili glavno vodilo nižji stroški ogrevanja in na splošno delovanja hiše, čeprav je to seveda pomembno. Tudi pri tem nisem razmišljal o višjih stroških gradnje in gospodarnosti naložbe. Verjamem pa, da z državnimi subvencijami, ki so na voljo, naložbo v pasivno hišo lahko tudi že ekonomsko upravičimo. Za tovrstno gradnjo bi se odločil, tudi če ne bi bilo subvencij. Zaradi majhnosti, hiša bo velika 130 kvadratnih metrov, in kompaktne zasnove, brez nepotrebnih razgibanih delov, ki dražijo gradnjo, bo moja hiša varčna tudi v tem pogledu. Bistvo je torej varčevanje z energijo in skrb za okolje.

Kje ste se seznanili s konceptom pasivne gradnje?

Že nekaj let sva z dekletom Mojco redna obiskovalca spomladanskega sejma Dom. Tam se udeležujeva tudi predavanj strokovnjakov Gradbenega inštituta ZRMK. Letos sva po predavanju o pasivnih hišah na stojnicah obiskala še razstavljavce montažnih pasivnih hiš. Že pred tem sem informacije poiskal na spletu in si na podlagi tega oblikoval mnenje o posameznih ponudnikih. Pri nekaterih nisem naletel na pozitiven odziv in odnos do pasivne gradnje. Skupni jezik pa smo takoj našli v podjetju Lumar.

Zakaj bo hiša montažna?

Na gradnjo se ne spoznam dovolj, nisem strokovnjak, in ker je gradbeništvo kruta panoga, si nisem upal spustiti se v gradnjo masivne hiše. Moja hiša bo zgrajena na ključ, pa je še vedno precej dela z njo, kaj šele, da bi jo gradil sam. Poleg tega ne verjamem, da bi bilo kaj ceneje, če bi gradil masivno hišo, pa precej živcev in energije bi verjetno zgubil. Drugi zelo pomemben vidik so naravni materiali, ki so vgrajeni v montažno hišo. Les me je popolnoma očaral. Ko sem videl sestavo zunanje stene montažne hiše, se mi je zdela enkratna, predvsem polnjenje s celuloznimi kosmiči. Priznam, da sem razmišljal tudi o drugih možnostih, o sodobnih sestavljankah, sistemu ekspandiranega polistirena z betonsko sredico, a me niso prepričale. In še nečesa ne smemo zanemariti. Količina energije, ki je potrebna za proizvodnjo ali predelavo materialov, vgrajenih v montažne hiše, je manjša kot pri materialih masivnih hiš. Ne naredimo namreč veliko, če varčujemo z energijo za ogrevanje hiše, pri tem pa se prej preveč porabi za proizvodnjo materialov, iz katerih je narejena.

Ste hišo načrtovali sami ali ste se odločili za tipsko?

Idejna zasnova sicer ni moja, načrtoval jo je arhitekt, vendar sem vedel, kakšna mora biti, da bomo zadostili zahtevam pasivne gradnje. Bistveni sta majhnost in kompaktnost. Obrnjena mora biti na jug, če se le da. Najina bo zaradi parcele sicer za 15 stopinj zamaknjena na vzhod, kar je še v dovoljenih mejah. Zato ne bo bistvenega vpliva na količino sončnih toplotnih dobitkov. Pravzaprav imava srečo, da je parcela primerna za gradnjo pasivne hiše, da ni senčenja na jugu. Večina steklenih površin bo tako na južni strani, na vzhodu, severu in zahodu pa bo le po eno manjše okno. Z južne strani bo zelo osvetljena, zato drugje večja okna niso potrebna. Morala sva se odpovedati enokapni strehi, saj na Igu dovolijo le gradnjo dvokapnic. Te omejitve naj bi se sicer spremenile, vendar ne vem, kdaj, zato bo najina hiša pač imela dvokapno streho.

Kako bo urejeno ogrevanje? Del toplotnih izgub je treba nadomestiti tudi v pasivni hiši.

Hiša bo kakovostno narejena in dovolj toplotno izolirana, vgrajena bodo okna s trisoljno zasteklitvijo, tako da jo bomo lahko ogrevali s toplim zrakom. Odločili smo se za klasiko, prezračevanje z izkoriščanjem toplote odpadnega zraka in dodatnim gretjem zraka. Za vse to bo skrbela majhna kompaktna naprava. V primerih, ko bodo pozimi zunanje temperature padle pod minus osem stopinj Celzija in bo več dni zapovrstjo megla, bom za dogrevanje morda vgradil kak električni panel, z močjo ne več kot nekaj sto vatov, možnost pa je tudi vgradnja nekaj zank talnega gretja. Ne vem še natančno, v teh dneh se bomo pogovorili o prednostih in slabostih ene in druge možnoati. Vsaj 95 odstotkov toplote bo zagotovljene s toplim zrakom. Tudi v najslabših razmerah bo hiša potrebovala 1600, 1700 vatov, to je toliko kot porabi sušilnik za lase. Ocenjeni skupni letni stroški za ogrevanje, pripravo tople vode in prezračevanje pa so pod 200 evrov.

Iz načrtov je videti, da nameravate na streho vgraditi tudi sončne celice za proizvodnjo električne energije.

To je moja velika želja. Nameravam jih vgraditi na streho in na nadstreškek ob hiši. To je velik finančni zalogaj, zato še ne vem, kdaj ga bom lahko izpeljal. Če bo denarja dovolj, nameravam celice vgraditi takoj, sicer pa nekoliko pozneje. Želim, da bi bila hiša nič ali celo plus energijska. Proizvesti želim toliko električne energije, da bi zadostovalo za celotno delovanje hiše, tudi za razsvetljavo in delovanje vseh gospodinjskih aparatov. Ocenjujem, da je to približno 5000 kWh na leto.

Torej bo hiša povsem samozadostna, neodvisna?

Ne. Takšna bi bila, če sploh ne bi imeli priključka na javno električno omrežje in bi proizvedeno elektriko prek akumulatorjev uporabljali neposredno v hiši. Nameravam jo oddajati v omrežje, ker se fotovoltaika sicer ne splača. Bolj gospodarno je vsako kilovatno uro prodati v omrežje po subvencionirani ceni in jo iz omrežja ceneje kupovati. Predvsem pa naj bi bila to naložba za dušo in ne za to, ker bi menil, da je to dobra.

Boste pridobili status kvalificiranega proizvajalca električne energije?

Da. Žal je zakonodaja zdaj takšna, da je treba dobiti vrsto dovoljenj za oddajanje električne energije v omrežje. Čeprav je postopek precej zapleten, ne bom dovolil, da me birokracija odvrne od tega, da bi proizvajal električno energijo. Ustavi me lahko le premalo denarja, a sem prepričan, da se bo tudi tu našla rešitev.

V kakšni fazi je priprava projekta in kdaj načrtujete začetek gradnje?

V dveh do treh tednih naj bi bil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja končan, načrtujejo se še strojne inštalacije. Pričakujem, da bo gradbeno dovoljenje izdano v nekaj tednih in da bomo že pred novim letom naredili izkop, klet in temeljno ploščo. Gradnja montažne hiše z vsemi notranjimi deli je lahko končana v nekaj mesecih, tako da z Mojco načrtujeva, da bova na svojem že pred prihodnjim poletjem.

Klet v pasivni hiši?

Ja. Vendar bo povsem ločena od pasivnega ovoja pritličja in mansarde. Tudi vhod v klet bo od zunaj, tako da med njo in pritličjem ne bo neposredne povezave in toplotnih mostov. Z dobro toplotno izolacijo – kakšna natančno bo, se še nismo odločili – bomo preprečili toplotne izgube skozi tla proti hladni kleti.

Odločili ste za gradnjo na ključ. Se pasivna hiša pri nas sploh lahko zgradi na ključ z enim izvajalcem?

Vse bi lahko prepustil proizvajalcu montažnih hiš. Vendar sem se odločil, da bom k projektu in gradnji povabil več različnih proizvajalcev in izvajalcev. Hiša naj bi bila vzor za gradnjo z domačimi strokovnjaki ter ponudniki opreme in materialov. Nič več naj ne bi hodili po znanje, projekte in materiale v Avstrijo. Želim, da bi bilo vse, kar bo vgrajeno v hiši, kupljeno pri nas, vendar za zdaj to še ni mogoče. Kompaktna naprava bo avstrijskega porekla, saj takšne z močjo 1,8 kW, v ponudbi slovenskih proizvajalcev ni. Želim tudi, da bi bila moja hiša, čeprav ni prva pasivna pri nas, vzorčna. To bo ena prvih montažnih pasivnih hiš na ključ in bo pri podjetju Lumar postala tipska. To pomeni, da pasivna hiša ne bo več namenjena le navdušencem, ki večino dela opravijo sami, temveč tudi številnim drugim, ki želijo energijsko varčno hišo, nimajo pa dovolj strokovnega znanja oziroma časa, da bi se z njeno gradnjo toliko ukvarjali. Poskrbel bom tudi, da bo čim več ljudi vedelo za njo, si jo prišlo pogledat in preverit, kako deluje. Z Mojco bova organizirala dneve odprtih vrat, gradnjo pa bo mogoče spremljati tudi na spletni strani www.mitjapetkovsek.si. Predvsem želiva z njo spodbujati pasivno gradnjo in prepričan sem, da se bo marsikdo odločil zanjo.

Boste zaprosili za nepovratna sredstva, ki jih Eko sklad podeljuje za pasivno gradnjo?

Vlogo za subvencije bom vložil. To bo tudi potrditev, da je hiša dobro narejena. Prve izračune po standardu PHPP smo že naredili, ko bo narejena, pa bomo opravili tudi test zrakotesnosti. Če bo vse izvedeno tako, kot je načrtovano, bo raba energije 11 kWh/m² na leto. Zrakotesnost pa precej pod 0,6, kar je še dovoljena zgornja meja za pasivne hiše. Torej ni razloga, da subvencije ne bi dobil. Čez palec sem ocenil, da bo znašala približno polovico zneska, kolikor bo gradnja moje hiše dražja v primerjavi s hišo, ki energijsko ustreza zdaj veljavnim standardom.

Kljub temu da bo narejena na ključ, ste se o vseh zakonitostih pasivne gradnje dobro poučili. Ali gradnjo hiše doživljate kot prav poseben izziv, ga lahko primerjamo z izzivi v gimnastiki?

Navdušen sem nad pasivno gradnjo, tako da sploh ne razumem, da se še kdo odloči za kakšno drugo vrsto gradnje. Po desetih letih v svetovnem gimnastičnem vrhu je čas, da se posvetim tudi čemu drugemu. Hiša je izziv, ki jemlje kar nekaj časa in energije, vendar je veliko veselje in motivacija. Predvsem pa sem ponosen in zadovoljen, da bo rezultat trdega dela v gimnastiki toliko privarčevanega denarja, da si bom lahko zgradil takšno hišo, majhno, vendar pasivno. Super bo!

Delo in dom, 24. september 2008