»Vse leto bomo predstavljali konkretne predloge celovitih sistemskih rešitev prenove domovanj in njihove okolice, prvi predlogi iz serije teh konkretnih rešitev pa so fasade in fasadni sistemi,« pravijo v Baumitu in dodajajo, da se v izolaciji stavb in v uporabi obnovljivih virov energije skriva največji potencial. Skozi zunanje zidove pomanjkljivo izolirane ali celo neizolirane stavbe se namreč izgubi tudi več kot 35 odstotkov toplotne energije: »Toplotnoizolacijski fasadni sistemi so zato tisti dejavnik, ki najbolj vpliva na kakovostno, zdravo in udobno bivanje ter na višino stroškov ogrevanja.«
Tudi letos želijo predstaviti rešitve za ureditev prenove potrebnega stanovanjskega fonda – z vgradnjo toplotne izolacije in z minimalnimi dodatnimi vložki. Lani so pod geslom »Bivanju dajemo nov obraz« v sodelovanju z arhitekti izdelali predlog celovite idejne energijske prenove dveh starejših večstanovanjskih objektov v Ljubljani: »evolucijsko« zasnovano prenovo stanovanjske soseske v Šiški in koncept prenove bloka na Prulah (projekt je bil predstavljen tudi na festivalu Mesec oblikovanja 2014).
»S konceptom prenove starih stanovanjskih sosesk smo želeli preseči okvire svojega osnovnega delovanja, to je proizvodnja gradbenih materialov, zato smo se s projektom odzvali na aktualno bivanjsko problematiko sedanjosti in prihodnosti. V Sloveniji je namreč približno 70 odstotkov stanovanj starejših od 30 let, kar pomeni, da so mnogi elementi stanovanjskih stavb potrebni tako energijske kot tudi funkcionalne prenove,« poudarjajo v Baumitu.
V idejnem projektu prenove bloka na Prulah je bila tako nakazana ena od možnosti načina financiranja obnove; arhitekturni biro Studio Krištof je namreč ob celoviti sanaciji bloka predvidel tudi izgradnjo dveh novih etaž z devetimi stanovanji, s prodajo katerih bi stanovalci dobili finančna sredstva, potrebna za energijsko obnovo bloka. »Cilj prenov obstoječih stavb mora biti dvig celotne bivanjske in gradbene kakovosti, ne le izboljšanje njihove energetske bilance, sicer bomo iste objekte čez deset let ponovno obnavljali. Zgolj celovita prenova je lahko zato trajnostna prenova,« je bistvo celovitih prenov povzel arhitekt Tomaž Krištof iz omenjenega biroja.
Predlog energijske sanacije bloka v Šiški pa so izdelali v arhitekturnem biroju HIŠERIŠEarhitektura. Idejna prenova oblikovanja novega fasadnega plašča z balkoni predlaga tri rešitve: prva vključuje zgolj osvežitev barve fasade in njenih elementov, druga doda stanovanjem nove balkone, v tretji različici prenove pa se lahko stanovalci po lastni želji odločijo za balkone. Več o »evolucijskem« predlogu prenove bloka v Šiški pa tukaj.